"Tašča me pred vsemi obrekuje in si izmišljuje zgodbice, žal pa jo to prišlo tudi na moja ušesa. Dolgo sem potreboval, a od takrat ne morem biti več v njeni družbi."

"Stric me je kot najstnico zlorabil, a tega ni nihče nikoli izvedel. Čeprav sem ga morala še vedno srečevati na naših družinskih srečanjih, ki so kar pogosta, sem s tem prenehala. Ne zmorem več."

"Mama me je vse življenje čustveno trpinčila, šele pri 50 sem se odločila, da je tega dovolj."

Niti ena družina ni enaka, niti popolna, in v vsaki se med družinskimi člani oblikujejo posebne dinamike. To se še posebej kaže na srečanjih, ko je prisotnih več generacij in vej neke družine, sploh če je ta večja. Nekaj povsem običajnega je, da smo v tej pisani paleti družinskih članov priča različnim odnosom, povezavam, pa tudi nerazrešenim konfliktom, zameram in čustvenim vsebinam, ki se morda vlečejo skozi več generacij. In kaj takrat, ko se sami znajdemo v primežu nezdravega odnosa, ki močno vpliva na kakovost življenja? Zagotovo ni lahko nekoga kar odrezati iz svojega življenja, kar je še posebej težko sprejeti, ko gre za družinske odnose. Mnogi se znajdejo v dilemi, saj smo ponekod še vedno priča idealiziranju družine. Pomembno je, da zmoremo težave v odnosih reševati konstruktivno, a včasih to enostavno ni mogoče. 

Kaj prekiniti odnos z družinskim članom? 

Gre za vprašanje, ki nima enostavnega odgovora. Pomembno pa je razmisliti o tem, za kakšno vedenje gre, kako močno vpliva na naše počutje, zdravje in funkcioniranje v življenju nasploh. Največkrat gre za: sistematično laganje, obtoževanje, nenehno kritiziranje, manipuliranje, poniževanje, spodkopavanje ostalih odnosov, ustvarjanje dram in kriz, pasivno agresivno vedenje, zavračanje kompromisov, obrekovanje, postavljanje nerazumnih zahtev, pomanjkanje razmejitev, nespoštovanje, grožnje, igranje žrtve, neprimerno poseganje v življenje, različne vrste zlorab ... Čeprav bo v prebranem morda marsikdo prepoznal svoje odnose, saj ni nikjer absolutnega razumevanja in harmonije, se je treba zavedati, da velja o prekinitvi odnosa razmisliti takrat, ko ta močno načne naše psihično počutje, morda tudi odnose z ostalimi družinskimi člani. Toksičnim družinskim članom pogosto manjka samozavedanja, ne prevzemajo odgovornosti za svoje vedenje in radi krivijo druge. 

Zakaj je prekinjanje odnosa z družinskim članom tako težko? 

Vsi se strinjamo, da si nihče ne zasluži zlorabljajočih odnosov. A v mnogih primerih se dogaja, da ravno v družinskih oziroma sorodstvenih odnosih radi dajemo drugo priložnost in toleriramo vedenje, ki ga sicer pri drugih ne bi. Pri tem igrajo veliko vlogo sledeča čustva: 

· krivda: družinski odnosi so polni pričakovanj, da naj bi skrbeli za ostarele starše, se razumeli z brati in sestrami, skupaj preživljali praznike, ohranjali mir, se žrtvovali, da bi osrečili druge itd. Če torej odstopimo od katerega koli od teh pričakovanj, se lahko počutimo krive ali kot da delamo nekaj narobe. Bistveno je zavedanje, da so ta pričakovanja smiselna le, če imamo zdravo družino. Ni narobe, zlobno ali sebično zaščititi svojega počutja in včasih je edini način ta, da se distanciramo od nekaterih oseb; 

· lojalnost družini: mnogi se počutijo krive, ker so bili naučeni, da je zvestoba družini vrlina, da morajo biti brezpogojno predani svoji družini, ne glede na vse. Zdrava bližina vključuje medsebojno spoštovanje in skrb; spoštuje individualnost in pravico, da razmišljamo in čutimo drugače kot drugi. Toda lojalnost se pogosto uporablja kot način za manipulacijo in obvladovanje družinskih članov, ki izkazujejo svojo neodvisnost; 

· strah: razumljivo je, da strah mnoge drži v nefunkcionalnih odnosih. Prekinitev stika je velika sprememba in nihče ne ve natančno, kako se bo izšlo. Toda to ne pomeni, da ne moremo premagati svojih strahov in rešiti morebitnih izzivov, ki se pojavijo. Treba si je vzeti čas in zgraditi sistem podpore ljudi, ki nam lahko pri tem pomagajo; 

· ljubezen: prekinitev vezi ne pomeni, da smo prenehali imeti radi. Včasih imamo ljudi še vedno radi, a z njimi preprosto ne moremo imeti odnosa.

Odločitev za prekinitev vezi

Če ostanemo v razmerju s toksično osebo, je to potencialno škodljivo za čustveno in fizično zdravje ter ostale odnose, npr. zakonca in otroke. Kako se s tem spoprijeti? Najprej si je pomembno priznati, da gre za zlorabo, in prenehati minimalizirati ali zanikati škodo, ki jo povzroča družinski član. Prav tako je pomembno opustiti razmišljanje, da se bo ta oseba spremenila, ker se zelo verjetno ne bo. Pomaga tudi pomoč, morda nasvet strokovne in neodvisne osebe, ki ni vpeta v našo družino. Vsak se sam odloča, kaj bo v svojem življenju še toleriral in česa ne, zagotovo pa je za takšne odločitve potreben čas. Večina ljudi prekini odnose s toksičnim družinskim članom v skrajni sili, ko zares ne morejo več. Do te odločitve običajno pridejo postopoma, skozi leta trpljenja in toleriranja napadov, manipulacij, čustvenega ali katerega drugega nasilja ... Ni recepta, po katerem bi se lahko odločali in ravnali. Vsak sam najbolj ve, kje je njegova meja in do kam je še pripravljen iti. Nikoli ne ogrožajte svojega duševnega, čustvenega ali fizičnega zdravja zaradi toleriranja toksičnega družinskega člana. 

Viri: PsychCentral / GoodTherapy