Starši imajo v Sloveniji zagotovljene določene pravice in ugodnosti, pri čemer o pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkih odloča krajevno pristojen center za socialno delo, medtem ko področje zdravstvenih storitev in zavarovanj spada pod Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Upravičenci – mati oziroma oče, če on izrablja, in otrok – morajo imeti praviloma stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, kjer morajo tudi dejansko prebivati.

Tudi redno zaposlenim staršem pripadajo določene pravice, ki so sistemsko varovane z zakoni, in so po delovni zakonodaji varovana kategorija. Obenem so upravičeni do otroških dodatkov in davčnih olajšav, kar se presoja glede na družinske dohodke in je v domeni Finančne uprave. Hkrati imajo lahko s subvencijami omogočeno nižjo plačilo vrtca, tretji in vsak nadaljnji otrok pa v celoti upravičen plačila vrtčevskega varstva.

Natančnejše razlage pravic in ugodnosti smo strnili s spletnih strani e-uprava, gov.si in zzzs.si ter iz Zakonov o delovnih razmerjih, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Na nekatera vprašanja so odgovorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri čemer posebej izpostavljamo, da se zakonodaja spreminja in da navedeno velja za predpise, veljavne ob objavi februarja 2023.

PREBERI ŠE: Izplačila socialnih transferjev v letu 2023 – predvideni datumi

PRAVICE OB ROJSTVU

Materinski dopust

Mamica med materinskim dopustom ne hodi v službo, temveč se pripravlja na porod in zatem neguje novorojenčka ter skrbi za njegovo in tudi za svoje zdravje. Praviloma ga začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda (PDP), razen ob rojstvu nedonošenčka, ko se samodejno prične s porodom. Vsega skupaj pa lahko traja 105 dni oziroma približno tri mesece in pol oziroma najmanj 15 dni. Izrabi se v enem kosu.

PDP ugotovi ginekolog in ga vpiše v materinsko knjižico. Nosečnica se mora največ 60 dni pred predvidenim porodom oglasiti na centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. Z vlogo nato uveljavlja materinski dopust in pravico do materinskega nadomestila ter kjer jo obenem seznanijo s postopki in pravicami, ki ji pripadajo ob porodu.

Zaposlene morajo o nastopu materinskega dopusta obvestiti delodajalca vsaj 30 dni prej ali najpozneje v treh dneh po rojstvu otroka. Če bodoča mamica sklepa delovno razmerje 58 dni ali manj pred PDP, mora delodajalca seznaniti o nastopu materinskega dopusta.

Mamica med materinskim dopustom prejema materinsko nadomestilo, ki znaša 100 odstotkov osnove, ki je povprečje plače, od katere so bile v zadnjem letu obračunani prispevki za starševsko varstvo. Navzgor ni omejeno, center za socialno delo pa pridobi podatke od Finančne uprave.

Očetovski dopust

Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni, za katere država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Uveljavlja jo z vlogo za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka in jo izrabi najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka, preostanek do 30 dni pa kadar koli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.

Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Podaljša se tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.

Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust).

PREBERI ŠE: Izplačila otroških dodatkov v letu 2023

Starševski dopust

Zaključku materinskega oziroma očetovskega sledi starševski dopust, ki ga lahko koristi eden od staršev, lahko pa tudi oba starša za istega otroka. Starši tako v dogovoru vsaj 30 dni pred iztekom materinskega oziroma očetovskega dopusta pisno določijo obdobje in način izrabe starševskega dopusta ter seznanijo center za socialno delo in delodajalca.

Mamica lahko izkoristi 260 dni oziroma približno osem mesecev in pol starševskega dopusta, če oče nanjo prenese 130 dni. Oče ga lahko izkoristi največ 230 dni, če mamica nanj prenese 100 dni. Starševski dopust se lahko podaljša staršem otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali ima razvojne motnje, ter po rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni in za vsakega nadaljnjega otroka še dodatnih 90 dni. Ob rojstvu nedonošenčka se podaljša za število dni, kolikor je bila krajša nosečnost. Za 30 dni se podaljša tudi staršem, ki imata še dva otroka, ki še nista zaključila prvega razreda osnovne šole, za 60 dni za tri otroke ter za 90 dni za štiri otroke, ki še niso končali prvega razreda. Pravico do krajšega starševskega dopusta imajo tudi posvojitelji in rejniki.

Starši uveljavljajo starševski dopust hkrati kot materinski dopust z isto vlogo na centru za socialno delo, kjer uredijo tudi pravico do starševskega nadomestila in podaljšanega starševskega dopusta. Vsega skupaj je tako mamica lahko in največkrat je doma z novorojenčkom približno leto dni, en mesec pred porodom in nato še 11 mesecev po porodu. Starševsko nadomestilo, ki se izplačuje med starševskim dopustom, pa sicer znaša 100 odstotkov osnove, ki je povprečje plače, od katere so bile v zadnjem letu obračunani prispevki za starševsko varstvo. Navzgor je omejeno in najvišje znaša 3843,99 evra bruto na mesec.

Starševski dodatek

Starševski dodatek je namenjen mamicam (ali očkom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo, torej denimo študentkam in nezaposlenim, in znaša 421,89 evra na mesec.

Če sta brezposelna tako mamica kot tudi očka ga ne moreta istočasno prejemati, lahko pa ga izrabljata izmenjaje, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Upravičenec/ka je za čas trajanja pravice vključen/a v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, podaljša se v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ter otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Pomoč ob rojstvu otroka – državna za vse, občinska v nekaterih občinah 

Eden od staršev lahko na centru za socialno delo uveljavlja pomoč ob rojstvu, in sicer največ 60 dni pred PDP in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. (Mamici torej pripada, če je ne uveljavlja oče, in obratno.) Namenjena je nakupu opreme za novorojenčka in znaša 367,15 evra. Obenem tudi nekatere občine ob rojstvu ponujajo pomoč, ki pa se razlikuje glede na lokalno skupnost, v kateri živi družina.

DELOVNA ZAKONODAJA

Posebna zaščita staršev po delovni zakonodaji

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki v času nosečnosti in delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, ter staršem med starševskim dopustom v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Izjemoma je lahko odpoved, a le s soglasjem delovnega inšpektorja ob izredni odpovedi ali ob prenehanju delodajalca.

Starši v delovnem razmerju so varovana kategorija. Kako pa je, če je mamica zaposlena za določen čas? Jo lahko odpustijo oziroma ji ne podaljšajo pogodbe o zaposlitvi med materinskim ali starševskim dopustom? Kakšne so njene pravice, če med materinskim ali starševskim dopustom ostane brez zaposlitve? Odgovarjajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve:

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). To so pravice, ki jih delavka oziroma delavec uveljavlja kot zavarovanec za starševsko varstvo neodvisno od volje delodajalca. Delodajalec je torej dolžan delavcu, ki uveljavlja te pravice, zagotoviti odsotnost z dela oziroma delo s krajšim delovnim časom.

V zvezi z zaposlitvijo za določen čas pojasnjujemo, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V tem primeru morebitna nosečnost in posledično odsotnost zaradi starševskega dopusta ne vpliva na samo prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa lahko preneha tudi predčasno, če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR-1 (npr. poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog ...). V tem primeru pa mora delodajalec upoštevati posebno varstvo staršev po ZDR-1. Poudariti tudi velja, da se odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta šteje kot neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (90. člen ZDR-1).

Po drugi strani pa bi želeli opozoriti na določbo 36. člena ZDR-1. V skladu z navedeno določbo je delavec dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delodajalec je namreč dolžan zagotavljati posebno varstvo v zvezi s starševstvom, zato mora biti obveščen, da lahko zagotavlja določene varstvene ukrepe.

Če mati (oziroma oče) ostane brez zaposlitve med materinskim oziroma starševskim dopustom, mora to sporočiti na pristojni center za socialno delo, da jo vključi v zavarovanja do izteka pravice. Prav tako prejema nadomestilo do izteka pravice.

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Krajši delovnik ima lahko eden od staršev oziroma rejnik ali skrbnik, ki varuje in neguje otroka, mlajšega od treh let, ali najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev. Torej mora eden od staršev izkoristiti vsaj eno leto pravice do krajšega delovnega časa. Če je ne, leto propade in ga ne more prenesti na drugega od staršev.

Delati mora najmanj 20 ur tedensko, kar je polovični delovnik. Delodajalec izplačuje plačo po dejanski delovni obveznosti (pri polovičnem delovniku polovično), država pa zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove materinskega nadomestila vsaj v višini delnih prispevkov minimalne plače.

Pravica do plačila prispevkov zaradi krajšega delovnika se uveljavlja najpozneje 30 dni po začetku dela. Na vprašanje, v katerih primerih lahko delodajalec odreče upravičenemu staršu pravico do uveljavljanja krajšega delovnega časa zaradi starševstva, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovorili: "V primeru, da delavec ne obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom. Sicer pa gre za pravico po samem zakonu in delodajalec ne more odreči njene izrabe. Če delodajalec ne omogoči izrabe te pravice, se lahko kaznuje z globo za prekršek."

Razporejanje delovnega časa

Zakonodaja ne določa izrecno, da je delodajalec dolžan ugoditi staršem ob morebitni prošnji za bolj "družinski prijazen" delovnik. Zakon v primeru, če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, določa, da mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Lahko mu torej ugodi ali pa tudi ne in je odločitev odvisna od potreb delovnega procesa.

Včasih pa so starši posebej omenjeni v kolektivnih pogodbah, da jim denimo ni treba delati ob nedeljah, praznikih in ponoči ali opravljati nadur, če imajo otroke mlajše od treh let, nosečnicam, doječim mamicam. Zakon medtem narekuje, da je za naložitev nadurnega ali nočnega dela potrebno pisno soglasje delavca, ki neguje otroka, starega do treh let, delavke med nosečnostjo oziroma še leto ni po porodu in v času dojenja, če je delo nevarno zanjo ali za zdravje otroka, ali če skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami in če živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.

Nadomestilo v času odmora za dojenje

Mamici, ki je zaposlena za poln delovnik in ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18. mesecev, pripada enourni odmor za dojenje med delovnim časom in ji za čas odmora pripada nadomestilo v višini sorazmernega dela, izračunanega za materinski dopust. Uveljavlja se najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu.

Dopust

Starši imajo za otroka do 15. leta starosti z zakonom omogočen dodatni dan dopusta in prost plačan dan imajo na prvi šolski dan ob vstopu svojega prvošolčka v šolo. Po zakonu imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, kar pa lahko delodajalec izjemoma ne upošteva, če bi bil resno ogrožen delovni proces.

DRUGE UGODNOSTI IN PRAVICE

Plačilo prispevkov pri štirih ali več otrocih

Eden od staršev, ki ima najmanj štiri otroke, se lahko odloči, da bo zapustil trg dela in da bo doma zaradi varstva vsaj štirih otrok.

Vsi morajo biti mlajši od 18. let in mora imeti mamica ali očka, ki uveljavlja pravico, z njimi skupno prebivališče. Pravico lahko koristi do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka in medtem mu država plačuje razliko do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.

Plačilo prispevkov zaradi varstva štirih ali več otrok se uveljavlja najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela.

Vrtec

V vrtec je mogoče vpisati otroka po dopolnjenem 11. mesecu. Vsak vrtec ima omejeno število mest in določene kriterije za vpis otrok, po katerem sprejemajo otroke po določenem točkovanju.

Možno je uveljavljati tudi znižano plačilo vrtca; takrat se višina določi glede na družinske dohodke in premoženje. Vlogo za subvencijo za znižano plačilo vrtca se vloži na center za socialno delo, vrtec pa je tudi brezplačen za drugega otroka, če je vpisan hkrati s sorojencem, in za družine z najmanj tremi otroki.

Dodatek za veliko družino

Dodatek za veliko družino je letni prejemek za družino, ki ima vsaj tri otroke, mlajše od 18 let oziroma 26 let, če se šolajo. Za tri otroke je v letu 2022 znašala 424,30, za štiri ali več otrok pa 515,60 evra.

Pomoč pri nakupu vinjete

Eden od staršev ali druga oseba, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50-odstotnega znižanja letne dajatve za velike družine za vozilo, je ob nakupu letne vinjete v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, ki je določena za drugi cestninski razred A.

Nižjo letno dajatev v višini 50 odstotkov letne dajatve za osebna vozila po Zakonu o dajatvah za motorna vozila se plačuje za največ eno vozilo v lasti ali uporabi enega izmed članov družine, ki ima na dan vložitve vloge za znižanje letne dajatve na istem naslovu stalnega prebivališča prijavljene štiri ali več otrok, starih do 18 let.

PRAVICE IZ NASLOVA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Nega otroka

Pravica do nadomestila plače zaradi nege otroka do 18. leta starosti pripada enemu od staršev, rejniku, skrbniku, zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, ko otroka dejansko neguje in varuje. Pravica lahko traja največ do 10, za otroke do sedem let ali za starejšega duševno ali telesno prizadetega do 20 koledarskih dni. Izjemoma jo lahko zdravnik podaljša do 40 dni, zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka pa za do največ pol leta. V primerih zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebnih poslabšanj zdravstvenega stanja se lahko na predlog strokovnega kolegija za pediatrijo UKC pravica podaljša, za koliko, je odvisno od stanja bolezni in se presoja posamično.

Sobivanje z bolnim otrokom v bolnišnici ali zdravilišču

Pravico do kritja stroškov nastanitve in prehrane v bolnišnic in in zdravilišču imajo eden od staršev, rejniki, skrbniki, zakonci ali zunajzakonski partnerji, če dejansko negujejo in varujejo otroka. Pravica je financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pravico je možno uveljavljati do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma v primeru hujših okvar, poškodb, kroničnih bolezni in obolenj ter hujših stanj do 18. leta starosti ter starostno neomejeno za osebe s posebnimi potrebami, ki potrebujejo 24-urno nego in oskrbo in invalide.

(Samo)zaposlenim ob izpadu osebnega dohodka v času sobivanja pripada tudi pravica do zadržanosti od dela in 80 odstotkov nadomestila od osnove plače. Upravičenec ureja pravico pri pediatru, ki na podlagi potrdila o odpustu odobri nego za čas sobivanja. Zaposleni potrdilo predložijo delodajalcu, samozaposleni ga posredujejo na ZZZS.

Spremstvo otroka

Pravico do spremstva lahko uveljavlja eden od staršev do otrokovega dopolnjenega 15. leta ali starejšega duševno in telesno prizadetega otroka do 18. leta starosti. Izdaja se po urah, torej po dejanski potrebi spremstva, in ne avtomatično za celoten delovnik, ko je potrebno otroka spremljati denimo na zdravniški pregled in preiskave ali ob dnevih sprejema in odpusta v in iz bolnišnice. Upravičenec uveljavlja pravico tako, da osebnemu zdravniku posreduje potrdilo zdravstvene ustanove, kjer je otrok opravil pregled. Nadomestilo sicer znaša 70 odstotkov od osnove plače.

PREDVIDENE SPREMEMBE

Kakšne spremembe se obetajo na področju pravic zaradi starševstva? Odgovor ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti na dan 16. februar 2023:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere. S spremembami zakona bo tako vsakemu od staršev pripadlo 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta (doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni).

V Sloveniji sicer obstajata dve vrsti odsotnosti ob rojstvu otroka: materinski dopust za mamo in očetovski dopust za očeta ter starševski dopust, ki je enako dolg za mater in očeta ter znaša 130 dni. Po novem pa bo starševski dopust za oba znašal 160 dni. Očetovski dopust se bo s 30 skrajšal na 15 dni in ga bo potrebno izrabiti do tretjega meseca starosti otroka. Starševski dopust se bo podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. 100 dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta – oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.

Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti. Doslej je bilo do zaključka 1. razreda osnovne šole. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko, kot je bilo doslej, le da je lahko do sedaj pravico izrabljal le eden od staršev in ne oba hkrati. Enoletne neprenosljivosti ne bo več.

Prav tako se bo po novem podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda).

Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki že sedaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto.

Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, ostale spremembe pa od 1. aprila 2023.