V tem članku bomo raziskali nekaj glavnih duševnih stisk, s katerimi se lahko srečujejo starši otrok s posebnimi potrebami, ter ponudili nekaj poti naprej za obvladovanje teh izzivov.

1. Žalovanje za pričakovanim otrokom

Eden prvih izzivov, s katerim se starši soočajo ob diagnozi pri otroku, pa naj bo ta kakršna koli že, je žalovanje za pričakovanim otrokom. Večina staršev je imelo predstavo o tem, kakšen bo njihov otrok, in ko se soočijo z dejstvom, da bo njihov otrok potreboval posebno nego in pozornost, se morajo spoprijeti z izgubo tistega, kar so pričakovali. To lahko povzroči globoko žalovanje in čustveno stisko.

Žalovanje za pričakovanim otrokom je proces, ki zahteva čas in trud. Vsak starš se s tem sooča na svoj način, in ni pravilnega ali napačnega načina za obvladovanje teh občutkov. Pomembno je, da se zavedate, da niste sami in da obstaja podpora ter viri, ki vam lahko pomagajo pri premagovanju teh duševnih stisk.

Dovolite si čutiti in izraziti svoje občutke, poiščite si strokovno pomoč ali pomoč v obliki skupin za starše, kjer boste s časom lahko sprejeli realnost situacije in obrnili nov list v svojem življenju, na osnovi katerega boste lahko začeli graditi novo upanje in življenjsko zgodbo.

Pot  naprej: Pomembno je, da starši omogočijo sebi čas za žalovanje in da se zavedajo, da so njihovi občutki povsem normalni. Podpora družine, prijateljev in strokovnjakov lahko pomaga pri obvladovanju teh občutkov.

2. Stres in izčrpanost

Starši otrok s posebnimi potrebami se pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa in izčrpanosti. Skrb za otroka s posebnimi potrebami je lahko fizično in čustveno zahtevna. Pogosti obiski zdravnikov, terapevtov in drugih strokovnjakov ter nenehna skrb za otroka lahko starše pripeljejo na rob izčrpanosti, če ne celo čez.

Starši so pogosto tako zaposleni z nego svojih otrok, da pozabijo skrbeti zase. Da bi premagali to stisko, je pomembno, da starši posvetijo pozornost svojemu lastnemu fizičnemu in čustvenemu zdravju.

Večkrat se opomnite, da če ne boste dobro poskrbeli zase, ne boste mogli najbolje poskrbeti za svojega otroka. Zdravi, energični in zadovoljni starši so bolj sposobni zagotoviti potrebno podporo in skrb za svojega otroka s posebnimi potrebami. Zato je skrb za lastno duševno in fizično zdravje ključnega pomena za dobrobit cele družine.

Nikar se ne bojte sprejeti pomoči drugih, družinski člani in prijatelji, če je možno, so lahko v veliko pomoč, če jim le poveste kaj potrebujete. Zelo pomembna je skrb zase in razmišljanje o svojih duševnih stiskah, saj le tako lahko pravi čas ukrepati, si najdete terapevtsko pomoč oziroma pomoč v obliki skupin za samopomoč, kjer se lahko v zaupnem krogu pogovarjate in izrazite svoje težave in stiske. Tudi športna aktivnost ali kakšna druga oblika dejavnosti, ki vam leži lahko pomaga pri obvladovanju stresa in izčrpanosti.

Verjamem, da se te stvari kdaj zdijo misija nemogoče, a dejstvo je, da le s skrbjo zase lahko najbolj optimalno poskrbeti za svojega otroka.

Pot naprej: Pomembno je, da starši skrbijo zase. Verjamem, da se te stvari kdaj zdijo misija nemogoče, a dejstvo je, da le s skrbjo zase lahko najbolj optimalno poskrbijo za svojega otroka.

3. Finančni pritisk

Zdravljenje in posebna nega otroka s posebnimi potrebami lahko povzroči velike finančne obremenitve za družino. Stroški zdravstvenih storitev, terapevtske pomoči in posebne opreme se lahko hitro kopičijo.

Finančni pritisk je realen izziv, vendar obstajajo možnosti za obvladovanje teh stroškov. Pomembno je, da starši pridobijo informacije, se posvetujejo s strokovnjaki in se organizirajo pri načrtovanju financ. 

Priporočljivo je, da starši raziščejo možnosti finančne pomoči oziroma oblike financiranja, saj država ponuja mnogo subvencij in posebnih dodatkov za družine otrok s posebnimi potrebami. Prav tako obstaja drugačna davčna olajšava za otroka s posebnimi potrebami. Ker so stroški mnogokrat nepredvidljivi je priporočljivo ustvariti rezervni sklad, ki bo hkrati tudi zmanjšal stres v primeru nepredvidljivih dogodkov in zagotovil varnost. Pri tem lahko pomagajo tudi alternativni viri financiranja preko organizacij, ki zbirajo donacije za družine s posebnimi potrebami. Lahko pa se tudi posvetujejo s strokovnjakom za finančno svetovanje, ki jih bo vodil skozi celoten proces zagotavljanja najboljše možne oblike finančne stabilnosti.

Pot naprej: Starši se morajo seznaniti z možnostmi finančne pomoči in subvencij, ki so na voljo za družine otrok s posebnimi potrebami. S pravilnim upravljanjem svojih finančnih virov lahko olajšajo breme in se osredotočijo na zagotavljanje najboljše oskrbe za svojega otroka s posebnimi potrebami.

4. Socialna izolacija

Starši otrok s posebnimi potrebami se mnogokrat počutijo socialno izolirane, saj so lahko njihove obveznosti omejujoče. Morda ne morejo sodelovati v družabnih aktivnostih ali potovanjih, kot bi si želeli, in se počutijo osamljene.

Socialna izolacija je stresna, vendar obstajajo načini, kako se s tem izzivom spoprijeti. S podporo družine in prijateljev, komunikacijo z učitelji ali strokovnjaki, izkoristijo lahko tudi virtualno povezanost, ki prinaša lažjo dostopnost sodelovanja in komunikacije tudi izven naših meja in načrtovanjem družabnih dejavnosti lahko starši izboljšajo svojo socialno mrežo ter premagajo občutek osamljenosti, kar bo pozitivno vplivalo na njihovo duševno zdravje in dobrobit.

Pot naprej: Pomembno je, da starši iščejo podporo in razumevanje v svoji socialni mreži. Kot že prej omenjeno so skupine za podporo staršem otrok s posebnimi potrebami odličen kraj za povezovanje z drugimi starši v podobnih situacijah.

5. Občutek krivde

Mnogi starši se počutijo krive, ker se sprašujejo, ali bi lahko storili kaj drugače ali bolje, da bi se izognili posebnim potrebam svojega otroka. Ta občutek krivde je pogost, vendar nerealističen.

Občutek krivde je ena izmed najtežjih duševnih stisk, s katerimi se starši otrok s posebnimi potrebami soočajo. Starši se pogosto sprašujejo, ali so lahko storili kaj drugače ali bolje, da bi se izognili posebnim potrebam svojega otroka. Ta občutek krivde je pogost, vendar predvsem nima prave osnove.

Občutek krivde je težko obvladljiv, vendar se zavedajte, da niste sami in da obstajajo načini za obvladovanje teh občutkov. Pomembno je, da se osredotočite na pozitivne vidike vašega starševstva in se zavedate, da ste vložili najboljše iz sebe za svojega otroka. S sprejemanjem svojih občutkov in iskanjem podpore lahko bolje obvladate ta težak del starševstva.

Pot naprej: Pomembno je, da starši razumejo, da niso odgovorni za posebne potrebe svojega otroka. Sprejeti morajo svojega otroka takšnega kot je in se poskušati osredotočiti na zagotavljanje najboljše možne skrbi zanj ter veselja, ki ga otrok, ne glede na vse, prinaša v njihova življenja. 

6. Skrb za prihodnost

Starši otrok s posebnimi potrebami se pogosto sprašujejo, kaj bo z njihovim otrokom, ko odrastejo ali ko ne bodo več sposobni skrbeti zanje. 

Ta skrb za prihodnost lahko povzroči veliko stisko in je ena izmed največjih duševnih stisk, s katerimi se soočajo starši. Lahko se razvije v kronično anksioznost in depresijo.

Skrb za prihodnost je naravna, a da bi se izognili čustvenim težavam in stiskam, se je dobro nanjo najbolje pripraviti s pravilnim načrtovanjem in iskanjem podpore. 

S pravnimi dokumenti, kot so pooblastila, oporoka ali dokumenti za varstvo lahko določijo osebo, ki je pripravljena in želi skrbeti za otroka, ko starši tega ne bodo več zmožni. 

Poleg tega je dobro raziskati organizacije in zavode, ki omogočajo skrb za otroke s posebnimi potrebami, ko stopijo v odraslost in kakšne oblike pomoči oziroma varstva ponujajo. 

Tudi načrtovanje finančne varnosti za otroka v odrasli dobi je priporočljivo, saj se na ta način razbremeni ogromno področje, ki lahko sicer ustvarja tesnobo in stisko, prihodnjemu skrbniku pa prav tako olajša skrb za otroka.

Pot naprej: Starši si lahko pomagajo pri načrtovanju prihodnosti z omenjenimi koraki a se hkrati zavedajo, da je le-ta nepredvidljiva in se lahko pojavijo situacije, kjer se bo potrebno na novo prilagoditi in organizirati.  

Zaključek

Ključno je razumeti, da prihodnost vedno prinaša negotovost. Potrebno je sprejeti, da vsega v življenju ni mogoče predvideti in nadzirati. Seveda je pomembno, da si prizadevate za najboljše možne rešitve in načrtujete, vendar se hkrati zavedate, da se bo morda treba prilagoditi spremembam in novim situacijam.

Skrb za otroka s posebnimi potrebami je posebna izkušnja, velikokrat težka a hkrati tudi nagrajujoča. Za vašo in otrokovo dobrobit je potrebno življenje sprejeti takšno kot je in kolikor je le možno, stopati po poti čim bolj v pozitivnem duhu, kajti le tako boste v težkem ustvari lahkotnost in v bremenu našli lahkotnost. In naj bo pričujoči članke pomagalo pri doseganju te pozitivne drže in ohranjanju radosti v vašem srcu.