Čeprav je rak pri otrocih na srečo precej redek, pa je žal kar drugi najpogostejši vzrok smrti pri osebah, mlajših od 15 let. Bolezen pogosto spremljajo neznačilni znaki in simptomi, ki otežujejo njeno prepoznavanje. Po podatkih Onkološkega inštituta pojavnost raka pri otrocih v zadnjih desetletjih stalno narašča, umrljivost pa upada. Najpogostejša vrsta raka pri otrocih je levkemija, ki se pojavi pri 30 odstotkih, med solidnimi tumorji pa so najpogostejši tumorji osrednjega živčevja, po pogostnosti sledijo limfomi, nevroblastom, mehkotkivni sarkomi, kostni sarkomi, nefroblastom, retinoblastom in tumorji zarodnih celic.
Kako pristopiti do otroka, ki ima raka?
Ne glede na vrsto je rak izjemno težka preizkušnja, tako za otroka kot tudi za njegove starše, sorojence in celotno družino. V preteklosti so malim pacientom pogosto prikrivali njihovo diagnozo, kar pa ni najbolj smotrno. Otrok namreč sluti, da je z njim nekaj hudo narobe, saj se slabo počuti, izpostavljen je pogostim pregledom in posegom, prej ali slej začuti tudi strah in zaskrbljenost staršev in bližnjih. Negotovost lahko tako še poslabša njegovo že tako načeto zdravje.
To, kdo in na kakšen način bo malčku pojasnil, za kakšno boleznijo boleha, je odvisno od odnosa med starši in otrokom, psihičnega stanja in resnosti situacije. Starši se pogosto odločijo za pogovor z otrokom v prisotnosti zdravnika, saj je ta malčku nemudoma na voljo za vsa vprašanja, ki se mu porodijo ob razkritju diagnoze, ob tem pa lahko ves čas vidi in čuti oporo tistih, ki so mu najbližje.
Pomembno je, da ima otrok čas v svojem ritmu predelati informacijo o bolezni in lahko na lasten način vpraša tisto, kar ga zanima. Ob tem velja poudariti, da nekateri otroci potrebujejo nekoliko več časa, da so se pripravljeni pogovoriti o nastali situaciji. V vsakem primeru je ključnega pomena, da ni preveč informacij naenkrat in da imajo občutek opore ter zaupanja.
Vsakršna pomoč v takih trenutkih je izjemnega pomena
Diagnoza rak pa ni velik šok samo za otroka, temveč za celotno družino. Vsak član se z boleznijo sooča po svoje, največkrat pa so vsaj na začetku prisotni šok, strah, jeza, žalost in zanikanje. Pomembno je, da jih okolica v težkem obdobju ne pusti na cedilu. Dovolj so že občasni klici in sporočila v smislu "Mislimo na vas". To je več kot dovolj, da pokažete vašo skrb.
Če starši povedo, da jim je težko, da ne zmorejo, da so izgubil tla pod nogami, jih spodbudite. Povejte jim, da verjamete v njih, da zmorejo biti v oporo otroku. Usmerite jih na razne podporne skupine ali društva na tem področju. Med najbolj znanimi v Sloveniji so vsekakor Junaki 3. nadstropja, katerih ime ima simbolni pomen – otroci z rakom se namreč zdravijo v 3. nadstropju Pediatrične klinike UKC v Ljubljani na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo.
Gre za društvo staršev otrok, obolelih za rakom, ki z izkušnjami in voljo nudijo oporo tako malim junakom z rakom kot tudi njihovim družinam, ki stopajo po poti, ki so jo prehodili tudi sami. Njihova naloga je predvsem finančna, socialna in psihološka pomoč obolelim otrokom in družinam. Ker pa je društvo povsem neprofitno, je odvisno od pomoči dobrih ljudi. Pred nekaj meseci so tako zagnali dobrodelno kampanjo zbiranja odpadnih plastenk za pomoč otrokom, obolelim za rakom, pri tem pa jim je na pomoč priskočil Lidl Slovenija v sodelovanju s podjetjem za ravnanje z odpadno embalažo Interzero Slovenija.
Kako je potekala akcija?
Dobrodelna akcija Plastenke za Junake se je začela v okviru zlatega septembra, meseca ozaveščanja o otroškem raku. Lidl je v treh trgovinah omogočil prostor za zbiranje odpadnih plastenk, obenem pa se zavezal k dodatni skupni donaciji petih centov za vsako oddano plastenko. Rezultati akcije so presegli vsa pričakovanja: prebivalci Slovenije smo namreč v dobrih petih mesecih, kolikor je trajala akcija, za male Junake zbrali 621.881 odpadnih plastenk, kar je več kot 18 ton ločeno zbrane odpadne plastike. To je jasen znak, da prebivalcev Slovenije ne vodi le globok čut za sočloveka, temveč tudi močna okoljska zavest.
Poleg celotnega izkupička od prodaje zbranega odpadnega materiala sta se Lidl Slovenija in Interzero Slovenija zavezala še k dodatni skupni donaciji pet centov za vsako oddano plastenko. Tako so 19. marca na zaključni slovesnosti društvu Junaki 3. nadstropja predali finančna sredstva v skupni višini kar 35.452,45 evra, ki ga bodo namenili v sklad za neposredno pomoč družinam otrok, obolelih za rakom.
"Ko smo v septembru začeli akcijo Plastenke za Junake, si nismo niti v sanjah predstavljali, da lahko poveže prav vso Slovenijo in toliko dobrih ljudi," je ob tem povedala predsednica društva Junaki 3. nadstropja Urška Kolenc, generalni direktor Lidla Slovenija Ivan Udiljak pa je dodal, da se je Slovenija znova združila za dober namen. "Izjemen uspeh dobrodelne akcije je še enkrat potrdil solidarnost in srčnost ljudi pri pomoči sočloveku, obenem pa pokazal, da je tovrstno zbiranje odpadne embalaže v Sloveniji dobrodošlo in da smo na ta način pripravljeni prispevati k zmanjševanju količin odpadne plastike."
Sponzorirana vsebina
