Mama je ena sama; je ženska, ki je rodila otroka. Če je poročena, za očeta otroka velja njen mož. Če nista v zakonski zvezi, velja za očeta moški, ki prizna otroka za svojega na centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Če mož otrokove matere umre in se otrok rodi v 300 dneh po njegovi smrti, velja za očeta umrli mamičin mož, določa družinski zakonik.

Priznanje očetovstva se lahko poda po ali pred rojstvom otroka in v Sloveniji večina prizna otroka pred rojstvom. V letu 2022 so bila podana priznanja očetovstva za skupno 9657 otrok in 84 odstotkov očetov je priznalo očetovstvo pred rojstvom otroka. Pri 99 odstotkih otrok je bilo priznanje podano do otrokovega prvega leta starosti in za 33 otrok je bilo očetovstvo ugotovljeno na sodišču, kažejo podatki statističnega urada.

Zakonodaja predvideva zgoraj navedene domneve očetovstva, katerih namen je predvsem zaščititi otroka in njegovo pravico, da izve, kdo je oče, in da nenazadnje oče izpolni svoje dolžnosti. A glede očetovstva lahko veljajo tudi domneve, ki ne odražajo vselej dejanskega stanja, je navedeno na portalu sodstva Republike Slovenije nasodiscu.si.

Lahko se denimo zaplete pred uradno razvezo, če uradno še poročena mati zanosi z drugim moškim. Tovrstne situacije so možne, kajti razveza je sodni postopek, ki traja, mati pa lahko vmes tudi zanosi z novim izvenzakonskim partnerjem in v novem razmerju rodi njunega otroka. 

Čeprav je dejansko oče sedanji materin partner, je zaradi domneve očetovstva kot oče otroka avtomatično priznan (še uradni) mož (pred razvezo) in je treba vložiti tožbo na sodišču za ugotavljanje oziroma izpodbijanje očetovstva. Postopek je treba sprožiti, četudi se vsi strinjajo in med njimi ni spora, da je biološki oče novi partner.

Postopki ugotovitve in izpodbijanja očetovstva se na sodišču začnejo na predlog, je pojasnjeno na nasodiscu.si. V zakonsko določenih rokih ga lahko začnejo mati, skrbnik otroka ali otrok sam, če je starejši od 15 let in sposoben razsojati, moški, ki misli, da je oče, in moški, ki dvomi, da je oče. V postopkih se ugotavlja, kdo je biološki oče, kar je pomembno zaradi uveljavljanja pravic otroka, denimo glede preživnine in dedovanja, ter pravic in dolžnosti očeta, na primer glede stikov, vzgoje in skrbi.

Sodni postopki so lahko tudi čustveno naporni in vselej je treba imeti pred očmi predvsem blagor otroka. Priznanje, ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva namreč močno vpliva na vse vpletene, na mater, očeta, morebitnega nekdanjega partnerja ali moža in – kar je najbolj pomembno – na otroka. Pri vsem je ključna spoštljiva in umirjena komunikacija, ki bo s čim manj pretresov in stresa privedla do optimalnih rešitev, ki bodo v njegovem najboljšem interesu.