31-letni Vid je v času ženine prve nosečnosti začel pri sebi opažati nenavadne znake, ki jim sprva ni posvečal posebne pozornosti, saj so se pojavljali posamično. Sprva mu je bilo malce slabo, čutil je tudi utrujenost, kar je povezoval z virusnimi okužbami. A ni ostalo le pri tem. Nadaljevalo se je z izjemno željo po sladkem in slanem, ko pa je začel opažati tudi vedno večji trebuh, je postal pozoren. S partnerko sta ugotovila, da ima povsem enake simptome in znake kot ona, o čemer sta se najprej le šalila. Ko pa je partnerka to omenila svoji ginekologinji, ji je ta omenila Couvadov sindrom.

Couvadov sindrom

Covadov sindrom je neke vrste manifestacija nosečnosti pri moških, ki s partnerico pričakujejo otroka. Pojav imenujemo tudi 'sočutna' nosečnost, 'moška nosečnost' ali 'sindrom nosečega očeta'. Moški tako v tem obdobju opazi vrsto telesnih in psihičnih simptomov, povezanih z nosečnostjo. To so lahko bolečine v trebuhu in napihnjenost, bolečine v hrbtu, jutranja slabost, zobobol, hrepenenje po določeni vrsti hrane, utrujenost in številni znaki, ki jih opažamo pri psevdociezi oz. namišljeni nosečnosti. Med pogostimi psihičnimi simptomi pa opažajo predporodno depresijo in spremembe razpoloženja, pomanjkanje koncentracije, tesnobnost, razdražljivost in slabši spomin.

Vsi ti simptomi pomenijo empatično identifikacijo, kar ne pomeni nič drugega kot to, da je moški z nosečo partnerico in nerojenim otrokom tako močno povezan na nezavedni ravni, da tudi sam razvije podobne simptome nosečnosti, kot jih ima bodoča mati. Simptomi sledijo kronološkemu vzorcu, ki se začne v prvem trimesečju nosečnosti, nato v drugem začasno izginejo in se ponovno pojavijo v zadnjem trimesečju. Pri nekaterih se podaljšajo tudi v obdobje po rojstvu otroka, v večini primerov pa izginejo. 

Sindrom se pojavlja predvsem v razvitih državah sveta. Številne študije so pokazale, da je pojavnost 25- do 52-odstotna pri moških v ZDA, približno 20-odstotna na Švedskem in približno 61-odstotna na Tajskem, kar vključuje tako blage kot tudi izrazite simptome nosečnosti. Raziskovalci so v zvezi s Couvadovim sindromom postavili številne teorije, ki se nanašajo predvsem na psihoanalitične in psihosocialne razlage, vključno s čustveno navezanostjo na še nerojenega otroka in partnerico ter hormonskimi vplivi.

Teorije: Zakaj nekateri moški razvijejo Couvadov sindrom?

Psihoanalitične teorije. Ena od teorij predpostavlja, da se sindrom razvije iz moške zavisti zaradi ženske nosečnosti. Moški se zaradi tega lahko počuti zavrnjenega, je tesnoben, ambivalenten, pasiven in odvisen, kar je v nasprotju z moško potrebo po avtonomiji. Druga teorija predpostavlja, da lahko bodoči očetje na nerojenega otroka gledajo kot na tekmeca za materino pozornost. Ta razlaga bi lahko nakazovala, da ima sindrom zaščitno funkcijo, saj moškemu omogoča, da se identificira z nosečo partnerico in krepi zaščitniške instinkte do nje in otroka.

Psihosocialne teorije. Teorija, ki upošteva predvsem socialne okoliščine, se osredotoča na marginalizacijo moških med nosečnostjo in porodom, zlasti tistih, ki pričakujejo prvega otroka. Dejstvo, da moški ne morejo donositi in roditi otroka, jih lahko postavi v obstransko vlogo, se počutijo neuporabne, nekoristne. Za razrešitev takšnega stanja moški nehote preusmeri pozornost nase s pomočjo Couvadovega sindroma.

Kriza in prehod v novo obdobje. 

Teorija predpostavlja, da je prehod v očetovstvo za moškega zelo stresen in poln notranjih konfliktov. Za moškega naj bi bil prehod iz diade (moški-ženska) v triado (moški-ženska-otrok) eden najbolj kataklizmičnih. K temu lahko prispeva tudi dejstvo, da moški sprejmejo nosečnost brez sočasnih fizičnih sprememb, ki bi okrepile njeno resničnost. 

Manjkajo jim torej biološki 'dokazi' prehoda v starševstvo in ta breztelesna izkušnja nosečnosti se zelo razlikuje od ženske. To pa v tem obdobju sproži številne konflikte, ljubosumje, rivalstvo z nerojenim otrokom, ambivalentnost do lastnih staršev in konflikte zaradi spolnosti. Ob vsem tem ni presenetljivo, če moški razvije Couvadov sindrom.

Navezanost. 

Zanimivo je, da moški, ki se aktivno pripravljajo na starševsko vlogo (npr. s poslušanjem bitja srca, spremljanjem partnerice h ginekologu, gledanjem ultrazvočnih posnetkov, obiskovanje, šole za starše ...), kažejo večjo dovzetnost za ta sindrom. Teorija navezanosti predpostavlja, da sta prav bližina še nerojenega otroka in navezanost nanj razlog za številne simptome nosečnosti.

Hormoni. 

Zdi se, da Couvadov sindrom kaže tudi na povezavo s hormoni, vendar je raziskav malo. Do danes sta hormonsko podlago za sindrom podprli le dve študiji, ugotovitve obeh pa kažejo na znatno povečanje ravni prolaktina in estrogena v prvem in tretjem tromesečju, a nižje ravni testosterona in kortizola. Te hormonske spremembe so bile povezane s spremembami apetita, povečanjem telesne teže, utrujenostjo in ostalim vedenjem.

Viri: Medical Dictionary / HealthLine