V prvi vrsti si partner, potem oče, bloger in tudi vplivnež, saj na družbenih omrežjih kar veliko deliš o sebi in družini. Katera vloga ti je najljubša in zakaj? 

Najljubša mi je vloga očeta in partnerja. Partner zaradi tega, ker če ne bi bil v neki zdravi zvezi, predvidevam, da ne bi mogel biti tudi oče. Se pravi, se je nekaj razvilo iz te najine ljubezni. Potem so pa to sadovi te ljubezni, ki imajo določene lastnosti naju obeh, tako dobre kot tudi slabe. Ampak je vedno lepo videti nova čudesa, ki sva jih ustvarila, in se mi zdi, da dajejo smisel življenju. Pred njimi se je mogoče večina stvari vrtela okoli mene, zdaj pa so druge prioritete, kar se mi zdi tudi prav. 

Na svojem Instagramu si pod eno sliko zapisal 'Najprej midva, potem mi ...' Lahko malo več poveš o tem, kako to uresničujeta v realnem življenju in zakaj je to tako pomembno? 

S tem sem hotel povedati, da sva midva temelj. Čisto preprosto, če ne bi bilo naju, ne bi bilo nas. Saj se je vse začelo s to najino zvezo, ljubeznijo, ki sva jo razvijala. Partnerja ne smeš jemati za samoumevnega. Midva sva zdaj skupaj že več kot 20 let in otroci opazujejo, kako se midva obnašava eden do drugega v vsakodnevnih situacijah. In če vidijo, da ti izkazuješ ljubezen in te to kot moškega tudi ni sram pokazati, se mi zdi, da bodo to ponotranjili in bodo potem tudi lažje svoje občutke izražali v določenih situacijah. 

Kakšna je družinska dinamika s tremi otroki? 

Ravno pred kakšnim dnevom sem razlagal, nekdo mi je rekel, da če imaš dva ali tri, ni bistvene razlike, pa je bistvena razlika, jaz to vedno povem. To ponavadi reče nekdo, ki še nima treh otrok. Če ne drugega, ko sta dva, si vsak starš vzame enega. Zdaj pa sva midva v manjšini, tako da se spremeni dinamika. Več otrok je kot staršev v naši družini, tako da se moramo temu prilagoditi. 

Potem ko odrastejo ali dosežejo določeno starost, naš najmlajši ima zdaj tri leta, je nekoliko lažje. Se znajo že zaigrati sami in niso več vedno toliko odvisni od naju. Je pa zanimiva dinamika. Tako so si različni, da sploh ne morem verjeti. Če je prva bolj taka sanjava, nastopajoča in išče pozornost, je druga čisto njeno nasprotje. Ima rada svoj mir in kakršnega koli žužka, ki ga najde na tleh. Tretji je pa fant v pravem pomenu, rad ima vse glasno, rad skače in teče. Je tudi zelo odločen in stoji za svojimi načeli, tudi če še ne ve, zakaj. Tak je in takega smo ga tudi sprejeli. 

Kaj najraje počnete skupaj, medtem ko ima mami čas zase? 

Počnemo nekaj takega, kar z mamo ne počnejo. Ravno zaradi tega, da malo zamenjamo, da vidijo drugačno dinamiko. Tudi midva z ženo sva si tako različna, da so nama druge stvari pomembne in tudi drugače doživljava vzgojo, kar se mi zdi čisto pravilno. Imava skupne smernice o tem, česa naj bi se otroci držali, drugače pa lahko vsak izrazi svojo voljo in se tega držimo. Jaz ponavadi otroke vzamem in nekam gremo. Zato, da je prazna hiša. 

Nam lahko zaupaš kakšno prav posebno dogodivščino ali ritual, ki ga imaš s katerim od otrok? 

S starejšo, ona mi na primer vedno zvečer, preden gre spat, naredi povzetek dneva. To ni videla nikoli ne pri meni, niti pri ženi, tako da ne vem, kje se je tega naučila. Ona mi pove, kaj je bilo njej všeč, potem vpraša mene, kaj je bilo meni všeč, pove tudi, kaj njej ni bilo všeč, in jaz povem, kaj meni ni bilo všeč. Potem pa zaključi še s tem, kaj je bilo v dnevu njej in kaj meni najbolj smešno. In brez tega sploh ne zaspi, to je nekaj, kar dejansko potrebuje, da naredi pregled dneva in meni je to všeč. 

Pri srednji hčerki je pomembno, da uporabiva vedno enake besede. Se pravi, da mi da lupčka za lahko noč, da jo vprašam, če jo dam v posteljo. Tako ima neko rutino, ki ji lahko sledi. Najmlajšemu pa ni še nič pomembno, on teče gor in dol in je vesel. 

Kot oče imaš zelo pomembno vlogo v družini in te se zagotovo zavedaš. Katere vrednote želiš predati svojim otrokom in zakaj ravno te? 

Če bi imel možnost izbire oziroma če mi uspe, bi rad, da imajo zdravo raven empatije. Se pravi, da razumejo, da smo si ljudje različni in da sprejemajo različnost. Da ne obsojajo na podlagi tega, kar vidijo na prvo žogo, ker morda človek nosi nekaj povsem drugega v sebi, pa tega sploh ne vemo. 

Da nosijo v sebi spoštovanje, se pravi, da zahtevajo spoštovanje tudi od svojih bodočih partnerjev. In seveda veselje do življenja, da bodo vedno veseli oziroma da bodo znali na življenje gledati z zdravo distanco, ker ni vse tako resno, kot si včasih predstavljamo. 

Vsi vemo, da starš ni biti lahko in pridejo dnevi, ko te otroci tudi izčrpajo. To tudi sam večkrat izpostaviš v svojih zapisih in zdi se mi prav, da na glas povemo, da ni vedno vse popolno. Kaj tebe ob takih dnevih dvigne gor? 

Taki dnevi so preprosto nujni v življenju vsakega človeka. Vsi imamo dobre in slabe dneve. Jaz jih sprejmem in se jih ne izogibam. Mogoče se umaknem v takem trenutku, so pa tudi otroci že tako veliki, da jim lahko povem, da imam slab dan in rabim nekaj miru. In to bodo sprejeli, ne bodo še bolj drezali vame. 

Tudi z ženo sva dogovorjena, da če vidim, da gre vse k nekemu vrelišču, ji rečem, naj se umakne in bom jaz z otroki in seveda tudi obratno. Če pri meni vidi, da bi bilo dobro, da se odmaknem, mi reče, naj grem v drugo sobo, da se malo nadiham, ker je to nekaj čisto normalnega v življenju. 

Vsi imamo mejo, do katere lahko gre nekaj, se pa izogibam temu, da počim pred otroki. Moji tega skoraj niso vajeni, ker se mi zdi to nekaj, kar moram pri sebi razčistiti.  

Če bi vprašali otroke, kaj bi povedali o tebi? Zakaj si super očka?  

Verjetno bi najprej povedali, da sem zabaven, ker če imamo možnost, se zabavamo. Je pa odvisno, katerega otroka bi vprašali. Prva se rada crklja in pleza po meni, jaz tega ne maram, ampak ona bo še vedno vztrajala večkrat zapored. Z drugo greva po noči in po dežju z lučko nabirat polže. Fant je pa kot pravi fant, oči se zna Spidermana igrati, mamica se ne zna, pa na koš mečemo. 

Tudi če bi otroke vprašali, bi povedali različne stvari. Ampak meni ni pomembno toliko, zakaj sem super očka oziroma zakaj se dobro počutijo v moji družbi. Moja želja je, da se počutijo dobro v moji družbi in zakaj smo do tega prišli, mi ni toliko pomembno. Glavno je, da smo skupaj srečni.