Moški žalujejo drugače ...
S partnerko bi bil za naju to prvi otrok, zato je bilo pričakovanje še toliko večje, a na najino veliko žalost se je nosečnost zaključila predčasno. Bil je šok za oba in meseci, ki so sledili, so bili dobesedno prepojeni z globoko žalostjo, kakršne nihče od naju ni doživel. V življenju sem že izgubil bližnje, a ta žalost je bila drugačna, saj gre za izgubo nekoga, ki ga nikoli nisi imel priložnosti spoznati. Biološko in telesno gledano moški ne moremo izkusiti uničujočega udarca splava kot ženske. V moji partnerki je raslo bitje, na katero sva se takoj navezala, celo poimenovala sva ga, se z njim pogovarjala ... Bil je samo najin, sad naju obeh. In potem ga nenadoma ni bilo več. Čeprav sva izgubo doživela vsak na svoj način, je bilo moje trpljenje neizmerno, a vedel sem, da moram biti močan za naju oba. Želel sem prevzeti njeno stisko, a nisem mogel ... Marko, 33 let
Kako izguba otroka vpliva na moške
Čeprav moški doživijo izgubo otroka drugače kot njihova partnerka, je tudi njihova žalost zelo resnična. Zavejo se, da ne bodo mogli gledati malega bitja odraščati, se z njim igrati, mu stati ob strani ob vseh pomembnih izzivih otroštva ... Tipičen moški pristop v takšnih trenutkih je, da si želi stvari popraviti, spremeniti, rešiti in olajšati, a žal v takšnih trenutkih to ni mogoče. V tej luči se moški počuti nemočnega, obupanega, ne samo zaradi izgube otroka, ampak tudi zaradi partnerke, ki ji ne more odvzeti neizmerne bolečine. V tem težkem obdobju, ki pri mnogih preizkuša tudi trdnost odnosa, oba izkusita vse stopnje žalovanja, le da se po njih pomikata drugače. Prav zato je pomembno, da drug drugemu nudita potreben čas in prostor, da se z dogodkom soočita na sebi lasten način.

Kaj reči in česa ne?
Ker smo si ženske in moški v trenutkih žalovanja lahko precej različni, je pomembno zavedanje, da nobeno žalovanje ni napačno. Razlika je le v tem, da se vsak z izgubo sooča drugače. Očitki v smislu: Zakaj nisi nič žalosten, ti je to bitje sploh kaj pomenilo? Ne morem verjeti, da si tako hladen. Vseeno ti je za vse, niso ravno primerni, saj se moški pogosteje skrivajo za svojo navidezno trdnostjo, moškostjo in ne kažejo trpljenja navzven. To pa ne pomeni, da jim ni težko. Po drugi strani pa je pomembno, da moški svoje partnerke ne tolažijo z besedami: Saj bova še poskušala, zagotovo bova imela nekega dne vsaj dva otroka, saj matere takšne besede ne potolažijo, temveč kvečjemu razjezijo. Za mater je vsak otrok, pa čeprav nerojen, edinstven, poseben in zelo resničen. Tolažba v stilu, da bodo še priložnosti, ne odpravi občutka izgube. Kar v takšnih trenutkih potrebujeta oba, je sočutje, poslušanje, telesni stik in zagotovilo, da se imata rada in da sta tam eden za drugega.
Pomembno je zavedanje, da pri žalovanju ni hitenja in da dobrim dnevom pogosto sledijo slabi. Včasih se zdi, da je najhuje minilo, a nato se žalost spet oglasi s polno silo. To je nekaj povsem naravnega, pomembno je le, da si partnerja drug drugemu nudita potreben čas in prostor za žalovanje.

Kako skozi žalovanje?
Oba gresta skozi isto izkušnjo, razlika je samo ta, kako se z njo soočata in kako stisko izražata navzven. Oba si lahko pomagata tudi s pisanjem, zlasti moški, ki običajno o svojih občutkih ne govorijo tako odprto. Ko občutke zapišejo in jim na ta način dajo življenje, lahko to deluje zelo osvobajajoče in terapevtsko. Nekateri se lotijo tudi posebnega projekta, ki je neke vrste opomnik in obeležitev spomina na izgubljenega otroka. To je lahko zasaditev drevesa na vrtu, izdelava simboličnega lesenega spomenika za dom, spuščanje helijevega balona, darovanje v dobrodelne namene ... Takšni dogodki so za mnoge pomemben element žalovanja.
Vpliv na partnerski odnos
Ob partnerja potrebujeta v tem obdobju čustveno oporo, kar lahko povzroči tudi stres v odnosu. Zlahka je zapasti v obtoževanje, primerjanje, vzbujanje krivde ... Razdraženost in napetost se lahko stopnjuje do te mere, da se zdi, da je razhod zelo blizu. A v takšnih trenutkih je koristno poiskati zunanjo pomoč v obliki podpornih skupin ali terapevta. Izguba otroka je nedvomno velik udarec za oba, zato je pomembno ostati osredotočen za podporo drug drugemu in se zavedati, da lahko odideta iz izkušnje še bolj povezana kot kdaj koli prej.
Viri: ParentsCom /MisscariageForMen
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV