Če hočemo ali nočemo, smo pol očeta, pol mame. V družinskem sistemu pa hkrati obstajajo pomembni dogodki, ki nas lahko zaznamujejo za vse življenje. To so npr. težke bolezni, invalidnost, zasvojenost, zgodnja smrt družinskega člana, samomor, umor, vojni zločini, incest, spolna zloraba ipd. 

Za našo srečo in uspeh v našem srcu je zelo pomembno, da sprejmemo oba starša, tako očeta kot mater. V večini primerov (cca 80%) sta se imela starša ne glede na kasnejše razplete v trenutku našega spočetja rada. Da smo nastali, je bila torej potrebna neka ljubezen, naklonjenost med njima. 

Mama je tista, s katero se povežemo že pred rojstvom, saj nas nosi v trebuhu devet mesecev. Mati praviloma predstavlja sigurnost in nežnost ter je tista, ki nam daje življenje, podporo in nam pomeni dom ter srečo. Medtem ko se telesni stik med mamo in otrokom vzpostavi že v prenatalnem obdobju, pa morajo očetje ta stik vzpostaviti na drugačen način, lahko tudi prek mame. Oče je torej figura, ki nam daje moč. Nas podpira in ščiti ter nam postavlja meje. Naš življenjski uspeh kaže, kako smo povezani s svojim očetom. Zato je ne glede na vse pomembno, da ga v sebi sprejmemo, kakršen je. 

Očetovska in partnerska vloga sta tesno povezani. Usklajevati ju je potrebno tako, da lahko uspešno uravnotežite potrebe otroka in partnerskega odnosa. Odnos med mamo in očetom je namreč najpomembnejši gradnik, iz katerega otroci poženejo korenine osebnostne rasti in odnesejo s seboj v življenje. Zato podpirajte svojo izbranko, jo cenite, ji izkazujte ljubezen in jo spoštujte. Tako boste naredili tudi največ za svojega otroka. Dober oče ste lahko šele takrat, kot ste tudi dober mož oz. partner.

Pomembno se je zavedati, da se vloga očeta začne že devet mesecev pred rojstvom in da se mora na to vlogo dobro pripraviti, tudi na to, da bo v prvi fazi na drugem mestu, torej za mamo. V času nosečnosti mora upoštevati delovanje hormonov in čustev, zato mora priti svoji ženi oz. partnerki kar se da nasproti, ji še dodatno izkazovati ljubezen in podporo ter s tem poskrbeti za čustveno stabilnejšo nosečnost. Pomembno je, da se oče nauči kuhati, da lahko partnerici po porodu olajša vsakdan. Čim prej naj izkoristi očetovski dopust, po dogovoru s partnerico pa si lahko starševski dopust razdelita, saj ni treba, da vse "breme" pade na mamo.

Če gledamo skozi psihoanalitično prizmo, oče dobi pomembno vlogo šele po tretjem letu otroka. Oče mora biti po Sigmundu Freudu močan, stabilen in glavna figura v družini, ta, ki sprejema odločitve in nudi finančno stabilnost. Sicer pa za očeta velja, da je on tisti, ki igra bolj strogo vlogo, da torej ni popustljiv, saj je mehkoba in popustljivost "naloga" mame. Otrok od očeta pričakuje, da vzdržuje disciplino in je načelen, da otroka spodbuja, da se na napakah uči in da imajo slabe odločitve posledice.

Na ta način se bodo otroci naučili reda in spoštovanja ter spoznali meje. Oče mora torej v odnos vnašati pravičnost in strukturo. Na drugi strani otroci najbolj zabavne stvari počno prav z očetom. Kajti nihče jih v zrak ne vrže tako visoko kot on. On je tisti, ki pusti otroku kaj, česar mu mama ne bi, in s katerim ušpičita kakšno neumnost, ne da bi se jima kaj zgodilo. Ta občutek, da se mu ne more ob bližini očeta zgoditi nič, daje otroku občutek varnosti in samozaupanja.

Vir: Mojeznanje.si, Moškisvet.com