Kakšen mesec po tem, ko se nama je rodil prvi sin, je šlo moje počutje drastično navzdol, kar sem pripisoval povečanemu stresu. Mislil sem, da bo minilo, a ni. Vedno večja razdražljivost, pomanjkanje volje za vse, nenavadna tesnoba, žalost in nerazpoloženje, so me lovili kar 4 mesece. Ko sem o tem prvič prebral na spletu, sem obiskal zdravnika. – Patrik, 37

Tako zelo sem si želel biti v oporo svoji ženi, da nisem poslušal sebe, svojega telesa, ki me je dolgo opozarjalo, naj se ustavim. Skrb za finance, malega otroka, svoja bolehna starša ... Nekega dne se je zgodilo, da nisem mogel vstati iz postelje, počutil sem se izčrpani, brez volje in veselja. Vse kar sem čutil, je bila praznina in kup pritiskov z vseh strani. Miro, 41

Čeprav je nekaj normalnega, da se na začetku vse vrti okoli otrokovih in materinih potreb, ne smemo pozabiti, da očetje pogosto ostajajo spregledani član družine - kljub temu, da ima pomembno vlogo, tako v predporodnem kot tudi v poporodnem obdobju. Prav zato je zelo koristno in tudi potrebno ozaveščanje tudi o poporodnih stiskah pri očetih, saj te pogosto ostanejo neprepoznane in posledično tudi nezdravljene. Prvi korak pri iskanju pomoči je poznavanje širokega spektra simptomov, pa tudi razlikovanje med poporodno depresijo in poporodnim oziroma 'očetovskim bluesom'.

Znaki in simptomi poporodne depresije pri očetih

Poporodni blues je pri novopečenih očetih precej pogost, saj se tudi očetje počutijo pod stresom, preobremenjeni, utrujeni, žalostni, apatični ... Simptomi izginejo v nekaj dneh, ko se ponovno vzpostavi rutina. Simptomi in znaki poporodne depresije so težji, intenzivnejši in dolgotrajnejši. Najpogosteje vključujejo: socialni umik, stalno utrujenost in pomanjkanje motivacije, vidne spremembe v vzorcu spanja in/ali prehranjevanja, prekomerno poseganje po alkoholu ali drugih substancah, bolečine v telesu, občutek razočaranja, žalosti, tesnobe in panične napade, agresivno, nasilno in tvegano vedenje, jezo in razdražljivost, pogosto tudi umik v druge obveznosti, kot so delo, šport, druženje s prijatelji, težave pri vzpostavljanju stika z otrokom. V težjih primerih je lahko prisotno tudi samopoškodovanje in misli o samomoru. Pri opisanem velja poudariti, da vsak moški doživlja poporodno depresijo drugače in na svoj način. Zlasti za moške velja, da motnje razpoloženja pogost izražajo skozi jezo, agresijo, zlorabo substanc. Vse to se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu.

V longitudinalni študiji iz leta 2014 je bilo ugotovljeno, da se stopnja depresije pri očetih po vsem svetu giblje od 5 do 10 odstotkov. Študija je pokazala, da je stopnja višja med očeti, ki ne živijo s svojimi otroki. (APPA) Po podatkih klinike Mayo pa so najbolj izpostavljeni za razvoj poporodne depresije mladi očetje, ki so v preteklosti že imeli težave z depresijo, imajo težave v razmerju ali finančne težave. (MAYOCLINIC)

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za poporodno depresijo pri moških vključujejo stalno pomanjkanje spanja, hormonske spremembe, zelo stresen življenjski slog, slabe odnose z izvirno družino partnerke (taščo in tastom), pomanjkanje podpore lastnih staršev, finančni stres, zgodovino depresije ali depresijo v družini, občutek izključenosti iz odnosa med partnerko in otrokom, pogoste konflikte in nerazumevanje v partnerskem odnosu. Pomemben vpliv ima tudi poporodna depresija pri partnerki.

Zakaj ostaja poporodna depresija pri moških pogosto spregledana?

Moški zaradi družbenih pričakovanj, pritiskov, ponosa, sramu težje govorijo o svojih čustvih in ranljivosti in zato svoje težave in  stiske skrivajo. Moškim je tako težje diagnosticirati poporodno depresijo, vendar je iskanje pomoči ključnega pomena za zdravje, partnerski odnos in tudi odnos z otrokom. Moški bi morali vedeti, da je to, kar doživljajo nekaj normalnega in prav nič sramotnega, saj prihod otroka vključuje veliko spremembo v življenju vsakega para.

Kakšen je vpliv očetove depresije na starševsko vlogo?

Očetovo razpoloženje močno vpliva na njegovo interakcijo z otrokom. Pri depresivnih očetih je manj verjetno, da bodo vzpostavljali pozitiven stik z otrokom, kot denimo pestovanje, skrb za nego, igranje, prepevanje, branje pravljic ... V kasnejšem obdobju je bolj verjetno, da bodo otroke kaznovali z udarci. Otroci depresivnih očetov imajo kasneje v življenju večjo verjetnost za razvoj čustvenih in vedenjskih težav

Nasveti za samopomoč

Prakse samopomoči so odličen način za zmanjšanje (ali preprečevanje) simptomov poporodnih stisk, pa tudi stresa samega. Vključujejo pa redno telesno aktivnost, zdravo in uravnoteženo prehrano, dovolj spanja, sprostitvene tehnike (meditacija, joga). V primerih negotovosti, povečanega stresa, skrbi pa je priporočljiv tudi razbremenilni pogovor pri strokovnjaku ali vključitev v katero od skupin za očete.

Poporodne duševne stiske pri očetih so še vedno povezane s stigmo. Zavedati se je treba, da potrebovati pomoč ne pomeni, da ste slab starš. Obdobje prvega leta je za mnoge izjemno naporno, saj je povezano z veliko stresa, prilagajanja, prestrukturiranja odnosov, zato lahko vsak zapade v brezno večjih ali manjših stisk. Vsak otrok potrebuje zdrava starša in vsak starš si zasluži uživanje v družinskem življenju. V primeru doživljanja težjih občutkov se ne bojte poiskati pomoč.

Viri: PostpartumDepressionOrg / HealthLine