Na enem izmed slovenskih starševskih forumov je zaskrbljen in obupan očka objavil besedilo, kjer je zaupal o težavah z bivšo partnerko, s katero ima otroka. Precej malo se govori o tem, da so včasih očetje edina stalnica in steber v otrokovem življenju. Da včasih očetje prevzamejo vso starševsko vlogo nase. Da vse mame niso mame v pravem pomenu besede. In da obstajajo očetje, ki se razdajajo, borijo in so včasih povsem sami za vse. O tem govori tudi naslednja izpoved očeta, ki je zapisal tako: 

Pozdravljeni,

Imam težave z bivšo oz. mamo mojega otroka, ki se sooča z MOM (mejno osebnostno motnjo). Stalno menjavanje partnerjev, doživljanje situacij in dogodkov v glavi, ki jih tudi zelo resnično pripoveduje. Otroka so mi na sodišču dodelili, CSD je predlagal sodnega izvedenca klinične psihologije, ki ga družinsko sodišče ni odobrilo. Preživnine ne plačuje, čakam jo tudi več ur, da pride po otroka. Otrok pride nazaj k meni z ušmi, glivicami, brez nalog ter znanja. V šoli sprašujejo, kje je med vikendi. Otroku govori, da se mu ni treba učiti, ker je povezana z vesoljem in je ugotovila, da bo nekaj izumil ter rešil ves svet.

Glede preživnine: je pustila službo, preko sodišča je določeno, koliko in kdaj bi morala plačevati za otroka. Prijava je podana na sodišče, tudi z odločbo. Vse to brez uspeha. Na CSD so mi napisali, kako mi lahko pomagajo. Občutek imam, kot da mi nočejo? Imam tudi občutek nemoči, za otroka skrbim maksimalno, celo do te mere, da sem nase pozabil. 

Stiske staršev, ki skrbijo sami za svoje otroke, so na obeh straneh velike. Tako na strani samskih mamic kot tudi očetov. In čeprav ste starš, ste tudi človek, ki potrebuje odraslo družbo, pogovor in druženje. Ravno tako potrebujete čas zase, ki je lahko namenjen temu, da sedite na klopi v parku v tišini ali pa sprehodu v dvoje čez hrib. Zato sprejmite pomoč bližnjih in prijateljev. 

Tudi družine z obema staršema se tu in tam razveselijo varstva, skuhanega kosila ali pomoči pri drugih opravkih, zakaj se ne bi tudi vi malce razbremenili? Če imate ob sebi ljudi, ki vam želijo pomagati in so tu za vas, to sprejmite z obema rokama, brez kakršne koli slabe vesti ali neprijetnega občutka. Ljudje smo socialna bitja in že od nekdaj medsebojno sodelujemo in živimo v skupnostih. 

Pa ne pozabite nase. Vsakdo ima kakšno malenkost v življenju, ki ga razveseljuje, hobi, ki ga polni z energijo. In čeprav si je težko odtrgati del časa zase, še posebej ker ste sami za vse, ne smete pozabiti na to, kajti na ta način boste ohranili sami sebe. Tudi vaši otroci bodo postali neodvisni in samostojni ter bodo odkorakali v svet. 

Poskrbite, da boste po tem še imeli razloge za veselje, življenje in radost. Oklepajte se reči, ki vas veselijo, učite se, nadgrajujte, vlagajte vase in negujte svoj videz, zdravje in počutje. Ko boste vi dobro, bodo dobro tudi vaši otroci.

Navsezadnje pa se lahko obrnete na dobrodelne ustanove, izobraževalne institucije, društva za starše ali druge skupnosti, kjer vam bodo lahko lažje omogočili primerno čustveno podporo ali morda tudi strokovno pomoč, zaradi katere boste lažje poiskali rešitve in se osredotočili na boljšo prihodnost zase in otroka.