Otrokov spoznavni svet je bistveno manj obremenjen kot pri odraslih, zato so otroci tudi bolj jezikovno ustvarjalni in na splošno kreativni. Ker pa otrok razume veliko več, kot lahko izrazi s svojim besediščem, je pomembno, da starši na različne načine spodbujamo to njegovo ustvarjalnost, sposobnost kreativnega izražanja in izražanja čustev ter mu pomagamo obogatiti besedni zaklad. 

O tem, zakaj je to tako zelo pomembno in kako lahko otrok gradi svoj spoznavni svet, smo se pogovarjali s pravljičarko, otroško in mladinsko pisateljico mag. prof. pred. vzg. Nino Mav Hrovat, izr. prof. za didaktiko slovenščine dr. Barbaro Baloh ter dramaturginjo in gledališko pedagoginjo Samanto Kobal. Vse tri se strinjajo, da je ravno pripovedovanje eden najbolj učinkovitih načinov, da otrok gradi svoj spoznavni svet in se nauči izražati kreativnost tako verbalno kot neverbalno. In ravno zato Lahkonočnice, ki so plod sodelovanja vseh treh strokovnjakinj, pripovedovanje spodbujajo in so hkrati tudi učinkovita slušna strategija, pripovedovalske kocke, ob katerih otroci lahko pripovedujejo zgodbe, pa so vidna spodbuda.

'Čudežna' moč pripovedovanja

"Številne raziskave, tudi slovenske, kažejo, da je pripovedovanje ena ključnih jezikovnih zmožnosti, ki se začne oblikovati že zelo zgodaj. Vpliva tudi na druge zmožnosti, npr. na zmožnost sporazumevanja, na zmožnost mišljenja, na reševanje problemov, na samopodobo, na razumevanje in izražanje čustev ter logičnega sklepanja pa tudi na pismenost," pojasni Balohova in doda, da naj bi bilo pripovedovanje zgodb za razvoj pismenosti celo enakovredno branju knjig in pisanju besedil. "Za pripovedovanje zgodbe je pomembno, da otrok oblikuje svoje predstave o določeni stvari, da sklepa in povezuje različne prvine in jih posreduje tako, da je zgodba razumljiva drugim. Po mnenju S. Engel je otroška pripoved otrokov lastni portret." 

Pripovedovanje je odličen način izražanja kreativnosti in ustvarjalnosti

Po mnenju Balohove je otroku dobro prepustiti tudi, da si sam izmisli zgodbo ali pravljico, saj to spodbuja njegovo domišljijo, razvija jezikovne in komunikacijske spretnosti ter krepi samozavest in ustvarjalnost, vse to pa so ključni elementi za njegov celostni razvoj. 

Da je kreativnost in ustvarjalnot pri otroku treba spodbujati, pa se strinja tudi Kobalova: "Kreativnost namreč posamezniku omogoča v prvi vrsti spoznavati in širiti meje lastnega sveta in posledično svojega odnosa s svetom. Odkrivati lastne močne točke, ki postanejo gradniki in odpirajo vedno nova polja zanimanja in raziskovanja. Ter se srečevati z lastnimi šibkimi točkami, ki jih imamo možnost ozaveščati, jih odpravljati, se opolnomočiti." Prek ustvarjalnega oziroma kreativnega izražanja tako odrasla oseba (starš, učitelj ...) spoznava otroka v različnih situacijah, skozi različne vsebine in zorne kote ter hkrati odkriva njegove močne in šibke plati, posledično pa mu jih lahko pomaga razvijati oziroma odpravljati, še doda.

Z branjem in pripovedovanjem se bogati tudi otrokov besedni zaklad

Kot rečeno, se skozi pripovedovanje zgodb otrok ne nauči le izražanja svojih čustev in kreativnosti, pač pa krepi tudi svoje govorne oziroma jezikovne sposobnosti. Pri tem mu bo še kako v pomoč bogat besedni zaklad. "Bogato besedišče omogoča otroku boljše razumevanje sveta okoli sebe, izboljšuje njegovo sposobnost izražanja ter vpliva na uspešnost pri učenju pisanja in branja. Raznoliko besedišče mu daje tudi orodje za bolj natančno izražanje in razumevanje različnih konceptov ter mu omogoča, da se bolje prilagaja različnim situacijam in okoljem," poudarja Balohova. Besedni zaklad pa otrok najlažje bogati seveda z branjem pravljic. 

'Ni lepšega na svetu, kot so večerni rituali z branjem pravljic'

In ni lepšega na svetu, kot so večerni rituali z branjem pravljice, objemom in poljubčkom za lahko noč, pove Nina Mav Hrovat. "Zaradi nenehnih (močnih) dražljajev, preveč dolgega strmenja v zaslone, kaotičnosti v odnosih in življenju nasploh se otroci težje umirijo. Pri tem jim lahko pomagajo zgolj umirjenost odraslih in rituali, ki morajo biti stalni in dosledni. Večer naj bo zato umirjen, pogovorimo se o dnevnem dogajanju in skupaj poslušajmo prijetno pravljico za lahko noč. Tako na prijeten, umirjen in z ljubeznijo prežet način sklenemo dan in se podamo v sanje." 

Doda še, da je branje pravljic tudi neke vrste skupinska terapija: "Že samo odnos, ki ga s tem gradimo, pogovori, zaupno in varno okolje, povezanost in izkazovanje naklonjenosti, ki smo jo ob skupnem poslušanju ali branju deležni, delujejo terapevtsko na vse udeležence. Pravljične vsebine s svojimi tematikami in srečnimi konci posebej pozitivno vplivajo na odnos do sveta, na pozitivno naravnanost in premagovanje tesnobe. Ni lepšega in bolj učinkovitega kot verjeti, da bo (čeprav nekoč) vse dobro in prav.

" Ob prebiranju otrokom primernih besedil in opazovanju ilustracij tako z otrokom stkete tudi posebno čustveno vez in ustvarite prostor, v katerem nastanejo pogoji za poglobljene debate, spoznavanje sebe in svojih ravnanj, presoj ipd. "Z literarnimi liki se lahko poistovetimo ali pa presojamo njihove odločitve, moralne dileme, čustvena stanja in skupaj iščemo rešitve," še zaključi.

Nina Mav Hrovat je, kot rečeno, tudi avtorica izjemno priljubljenih Lahkonočnic. Izpod njenega peresa je tako nastala tudi serija petih pravljic po kreativni zasnovi in v sodelovanju z Balohovo ter Kobalovo. Gre za pravljično nanizanko v petih delih o pesniku Jazbecu in gozdnih prijateljih, prežeto s pripovedovalskimi spodbudami in tehnikami. Pravljice spremljajo tudi navodila, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Posebnost te serije pravljic je, da so nastale v sodelovanju z legendarno oddajo Lahko noč, otroci!. Besedila so posebej za to priložnost dramatizirali in pravljice posneli kot radijsko igro s priznanimi dramskimi igralci.

V aplikaciji Lahkonočnice poleg pravljic za širjenje obzorij in pravljic za pogovor o kakšni težji temi najdete tudi pravljice za uspavanje in takšne za čisto zabavo. Skupaj z malčki jim prisluhnite in jih spodbudite k pogovoru. Ustavite predvajanje pravljice in naj se otroci razgovorijo.

Na ta način boste poleg verbalnega spodbudili tudi otrokovo neverbalno izražanje. "Telesna in čustvena govorica ter miselni tok so tisti plodni teren, ki 'proizvedejo' besedo, stavek, poved. Slednji pa bodo imeli svoj temelj na notranjem doživljanju, iz katerega bodo tudi izhajali. In takrat bo govor zaključena celota s telesom," pojasni Kobalova in doda, da na tak način otrok spoznava različna človeška čustvena, miselna, doživljajska in odnosna stanja samega s seboj ali z drugimi. Tako gradi svoj spoznavni svet, ki je izhodišče tudi za pripovedovanje novih izvirnih zgodb.

Sponzorirana vsebina