"A se je kdo ločil ali razšel s partnerico oz.partnerjem, ki je imel/-a višje dohodke od vas, npr. plača vsaj približno 1500 evrov neto mesečno (medtem ko ste vi imeli minimalno ali mogoče malo več), ker ni želel/-a prispevati več k skupnim stroškom?
Da pojasnim, preden kdo v komentarjih eksplodira. Partnerica ali partner vztraja pri tem, da vse plačata pol-pol: morje, najemnino, lizing, zavarovanje, kredit za stanovanje, položnice, hrano ... Dobesedno vse. Ne želi pa ta partnerica oz. partner živeti skromno, želi hotel s petimi zvezdicami, stanovanje v centru, kosila zunaj in izlete, hkrati pa noče plačati več kot pol. Zatem ko s tako osebo razčistimo, da to ne bo mogoče, ta spremembe noče. Recimo, da govorimo o takem primeru.
Dve neto plači bi skupaj znašali približno 700 + 1500 = 2200. S tem je mogoče lepo živeti. Ne govorim o razsipnosti, a ni potrebe, da en v zvezi crkuje v revščini, ko ima drugi več, kot zase rabi. Saj v zvezo tudi kaj investiraš, dokler sta pač skupaj. In še mentaliteta:
– Morje/dopust (hotel s petimi zvezdicami, lepa lokacija, pravite, da tam lahko plačate le 2 dni zase, ne pa celih 10, potem prepir, da se to ne splača, na koncu ne greste nikamor, ker kompromisa noče, spet prepir, ker vsi nekam gredo, samo vi ne).
– Nakup stanovanja (vztraja, da mora biti lastništvo pol-pol, ker "hočem biti s tabo za vedno, samo ne misli, da bom jaz kupil/-a stanovanje, da boš do konca življenja v njem zastonj".).
– Drugi primeri, ko gre do zadnjega centa račun na pol. Ceneje noče, prispevati tudi noče več.
Da ne bo pomote, ne govorim o 'freeridanju', sem za deljenje stroškov, av neki razumni meri. Ne more en životariti, drug pa ne ve, za kaj bi zapravil (npr. doma dve kopalnici, ena je pokvarjena, dokler nimaš za pol cene, renovacije ne bo.) Kakšna razlika v plači bi bila tista, ko bi rekli, da se plačevati 50:50 zdi malo mimo?" je na forumu zapisala anonimna avtorica.
Pod objavo so se zvrstili različni komentarji. "Od prvega dne skupnega življenja je bil dohodek najin. Ko so prišli otroci, je bilo naše. Zdaj sva spet sama in je zopet najino. Že 40 let deluje. Pa čeprav ima mož večji priliv kot jaz," je dejala ena izmed komentatork in mnogi so se strinjali z njo, da je potrebno stroške v gospodinjstvu plačevati iz skupne denarnice, kjer se prihodki ne delijo na moje/tvoje ampak najino oz. naše.
"Midva imava tako: on račune, jaz špežo. On skrbi za vse večje izdatke. Tehnični, tudi tanka mi, moje je razvajanje, obleka je tudi moj strošek. Živali, 4 muce, pes. Za otroka sva poskrbela oba (čeprav ni njen oče) in nikoli mi ni metal naprej, da izda več kot jaz. Vsak kolikor zmore. On ima dvojno mojo plačo in nikoli se nismo prepirali okoli denarja. Jaz cenim, kaj on naredi zame, in mislim, da on ceni to, da ga ne izkoriščam. V zakonu je vse najino," je zapisala druga.
Kako pa je pri vas? Imata vsak svoje prilive ali gresta mesečni plači v skupni prihodek, ki je na razpolago vsej družini?
