Čustveno zanemarjanje pomeni vrsto negativnih frustracij, ki jih ima primarna družina v odnosu z nami – od ignoriranja, neodzivanja do zatiranja čustvenih potreb, zaradi česar se oseba v odraslosti sooča s težjimi občutki nevrednosti in nepomembnosti. Pojavijo se lahko težave z obvladovanjem jeze, strah, žalost, depresija, krivda, sram in globoke zamere, ki jih potem vpeljemo v druge odnose s partnerjem, bližnjimi in lastnimi otroki. Kako prekiniti krog negativnih vedenjskih vzorcev?

Kako prepoznati osebo, ki je bila podvržena čustvenemu zanemarjanju v otroštvu?

Če vaš partner skriva svoja čustva in z njegovega obraza ne morete razbrati, ali je srečen, žalosten, ponosen ali razočaran, gre za veliko možnost, da je bil v otroštvu čustveno zanemarjen, trdi Jonice Webb, psihologinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju čustvenega zanemarjanja. 

"O otroštvu razmišljajte kot o temeljih hiše, o dobi odraslosti pa kot o sami hiši. Mogoče je zgraditi hišo brez dobrih in stabilnih temeljev, pa bo kljub temu lahko navzven delovala čvrsto. No, če pa je temelj poškodovan, hiša ne more biti varna. Tudi, če razpoke ni moč videti s prostim očesom, lahko le ta ogrozi celotno strukturo hiše: zapiha lahko namreč močen veter in jo poruši," je Webbova zapisala v svoji knjigi Vožnja s praznim rezervoarjem: Kako preboleti čustveno zanemarjanje v otroštvu. 

"Kadar odraščate v družini, ki zavrača ali zanemarja vaša čustva, lahko to pusti velike posledice v odrasli dobi. Skratka, videti ste dobro, morda se tudi počutite dobro. Drugi ljudje vas opazujejo in videti ste popolnoma dobro. Vi pa v resnici niste dobro, saj je vaš temelj načet že v dobi otroštva," opozarja Jonice. Pove še, kako je pomembno prepoznati, če je bil kdo od naših bližnjih v otroštvu čustveno zanemarjen, saj nam to spoznanje lahko pomaga pri boljšem razumevanju, komunikaciji in iskrenem pogovoru o težavah, s katerimi se sooča. 

Otroci, ki odraščajo kot čustveno zanemarjeni, se hitro naučijo, kako zanemariti lastna čustva, da ne bi z njimi obremenjevali druge. Globoko v sebi pa se počutijo manjvredne. Takšnim ljudem je treba poskušati postopoma pomagati, da se začnejo odpirati in bolj zaupati. Ravno tako ne smete čakati, da se vam bodo zaupali sami, ampak jih sprašujte, kako se počutijo, kaj čutijo in česa si želijo.

6 znakov čustvenega zanemarjanja v otroštvu:

Težko prepoznate čustva osebe, ki je bila čustveno zanemarjena v otroštvu. Je jezna, srečna, užaljena? Ta čustva težko razberete zgolj iz njenega vedenja in z izraza na obrazu. 

Čustveno zanemarjene osebe težko izražajo svoje želje in prioritete. Ne znajo povedati, česa si želijo, saj niso povezane s svojimi čustvi, zato pogosto o tem zgolj ugibate. 

Ne skrbijo zase. Opazite lahko, kako čustveno zanemarjene osebe ne skrbijo za svoje potrebe, kot da jim ne bi bilo mar zase in kot da nimajo volje do ničesar.

Izogibajo se konfliktom. Glede na to, da so kot otroci najbrž potiskali čustva vase, so izgubili stik z lastnimi občutki, zato težko spregovorijo o svojih težavah.

Kadar ljudje okoli njih močno izražajo čustva, jim postane neprijetno. Kadar opazijo, da je kdo vznemirjen ali na robu joka, menjajo temo pogovora ali preprosto zapustijo prostor. 

Ne govorijo veliko o sebi. Z njimi bi želeli deliti vse podrobnosti in malenkosti o sebi, vendar vam tega ne vračajo nazaj. Če pa se že pogovarjajo z vami, se ne pogovarjajo o sebi.