Rojstvo prvega otroka je eden ključnih trenutkov vsake partnerske zveze. Je trenutek transformacije odnosov, prevzemanja novih vlog, spreminjanja dinamike in prilagajanja. Par postane družina. Tako kot druga pomembna življenjska obdobja tudi to predstavlja velik izziv. 

Raziskava Gotmanovega inštituta kaže, da kar 67 % anketirancev navaja, da so opazili zmanjšanje zadovoljstva v svojem odnosu v obdobju do treh let po rojstvu otroka. Je to nezadovoljstvo neizogibno? Družinski terapevti trdijo, da ne, če je sam temelj odnosa dovolj močan in stabilen.

Nova situacija, nove obveznosti, pomanjkanje spanca 

Vse našteto vpliva na odnos s partnerjem in na to, kako gremo skozi fazo prilagajanja. Nekateri izzivi, s katerimi se srečuje večina parov, so:

sprememba komunikacije,
izguba spontanosti,
baby blues ali poporodna depresija,
spremembe v spolnem življenju,
pomanjkanje časa zase,
različni stili vzgoje, 
pričakovanja od sebe in partnerja v novih vlogah.

Komunikacija je ključ do dobrega odnosa

Janja in Igor sta bila pred rojstvom otroka ponosna na to, kako rešujeta svoje težave. Vse se je spremenilo s prihodom Sare. Pomanjkanje spanja ter preobremenjenost z obveznostmi in varstvom otrok je pripeljalo do tega, da sta se pogovarjala kratko in le o nujnih stvareh: Ti si na vrsti za menjavo plenic!, Podaj mi stekleničko!, So stekleničke sterilizirane? so bili najpogostejši stavki med skupnim časom. 

Vsak stavek, ki ga je nasprotna stran izrekla, je zvenel kot dogovor, kar je povzročilo ohladitev odnosov. Oba sta bila nezadovoljna, a zaradi pomanjkanja časa, utrujenosti in preveč logističnih podrobnosti je vsak pogovor stekel s prelaganjem odgovornosti, obtožbami in prerekanji.

V trenutku, ko pozabimo, da je odkrita komunikacija nujna, da je odnos stabilen in se razvija, obstaja možnost, da se znajdemo v tovrstni težavi. Prvih šest tednov po prihodu dojenčka domov je obdobje prilagajanja na novo situacijo, navajanja na nov ritem, ki sledi otrokovim potrebam, nato pa si je dobro vzeti čas (tudi če je to zgolj 15 minut na dan), med katerimi se bosta partnerja pogovarjala o tistih malenkostih, ki so pomembne za skupno življenje. 

Ti pogovori lahko tečejo o čemer koli in ni nujno, da so osredotočeni na otroka. Cilj teh trenutkov je, da ne pozabite na vaju in to, da so vajini skupni trenutki prav tako pomembni kot hranjenje in previjanje dojenčka.

Kam je izginila spontanost?

S prihodom dojenčka se spremeni tudi dinamika odnosa. Spontanost izgine že v prvih dneh zaradi prilagajanja otrokovemu ritmu. Rutina postane nujna, da se vsi prilagodijo novim življenjskim razmeram in ta rutina pomeni, da vsi tisti nenačrtovani, spontani trenutki, kot je odhod v kino ravno danes, ker predvajajo film, ki ga želimo gledati, nenačrtovani odhodi na pijačo, druženje ... Nenadoma izginejo iz odnosa.

Maja in Goran sta bila eden tistih parov, ki so jima drugi zavidali spontanost in to, da sta se znala v hipu dogovoriti, spakirati stvari in oditi nekam za vikend brez velikega načrtovanja. Oba sta uživala. S prihodom sina Jona se je vse spremenilo, dnevi in noči so postali enaki, osredotočili so se na rutino. 

Drug drugega sta krivila, da druga stran včasih ne da pobude za zmenek. Tiho nezadovoljstvo je tlelo v obeh do trenutka, ko sta se le še prepirala in govorila o tem, kako zelo se je drug spremenil in zakaj ni več tak, kot je bil. Do takšnih situacij pride, ko se enemu ali obema partnerjema ne uspe prilagoditi novemu življenjskemu slogu in še naprej živita v prepričanju, da morata biti v razmerju spontana. Ravno to jima preprečuje, da bi sprejela resničnost takšno, kot je.

Partnerja, ki uspeta sprejeti vse te spremembe, prideta do spoznanja, da je načrtovanje v teh trenutkih več kot dobrodošlo, še posebej pri načrtovanju časa, ki ga bosta preživela drug z drugim. Tudi tam je improvizacija možna in zaželena. Mogoče ne moreta v kino, a če se potrudita in najdeta čas drug za drugega, lahko še vedno ustvarita skupne trenutke, kot je gledanje filma na domačem kavču, vključno z večerjo na mizi. 

Intimnost in seks ...

Brez spolnih odnosov ne bi bilo otrok, pa vendar v trenutku, ko otrok pride na svet, spolnost izgine iz vsakdana. Telesna izčrpanost, obveznosti, hormoni, ki se pri materi počasi vračajo v ravnovesje, spremembe v videzu, okrevanje po porodu, so le nekatera izmed dejstev, ki vodijo v pozabljanje intime.

Medtem ko nekateri pari na nov način začnejo iskati čas za romantiko, ljubezen in seks, se prilagajajo okoliščinam, se drugi počasi odmikajo in postajajo hladnejši.

Marko je komaj čakal na trenutek, ko je Ivana od svojega zdravnika dobila zeleno luč za intimne odnose. Ivana še vedno ni želela imeti spolnih odnosov, ker ni bila pripravljena. Tudi ko sta poskušata imeti odnos, ni bilo tako kot prej. O tem se nista pogovarjala drug z drugim. Ivano so še vedno izčrpavale vsakodnevne aktivnosti, skrb za otroka, a tudi še vedno ni sprejela svojega telesa, zdelo se ji je, da ni več tako lepa, kot je bila.

Marko se je razjezil, da ne razume, v čem je problem in zakaj ga zavrača. V mislih se je sprijaznil s tem, da je treba odnose in spolnost načrtovati in da spontanosti ni več, zdelo pa se mu je, kot da si ga Ivana ne želi več. Kot da bi ga čisto odrezala zaradi skrbi za otroka.

Ker nihče od njiju ne govori o tem, kaj ju muči, njun zakon počasi zahaja v krizo. Takšne situacije so pogoste in ravno pomanjkanje komunikacije ter poskusi branja partnerjevih misli vodijo v dodatno ohlajanje odnosa. Dajte čas sebi, pa tudi partnerju. 

Sprejmite skupno zavestno odločitev, da bosta vajin odnos in intimnost postavila na vrh skupnih prioritet. Hkrati vprašajte drugo stran, kaj ji je v tem trenutku všeč ali ne, kaj potrebuje, da bi bila intimna zveza kakovostna. Čas za intimo načrtujte takrat, ko otrok spi in ko veste, da boste imeli dovolj časa, da se oba sprostita. 

Starševstvo je ekipna dejavnost

Kot toliko drugih stvari v življenju se tudi starševstva naučimo in zlahka se prilagodimo prihodu novega otroka v naše življenje. Da boste nekega dne svojemu otroku vzor, mu pokažite, da obstaja način za vzpostavitev močnega odnosa:

zdrava komunikacija,
konstruktivno reševanje problemov,
medsebojno prijateljstvo,
zaupanje,
čas, ki je namenjen partnerju,
čas, ki ga ima vsak od staršev zase.

 Vir: detinjarije.com