"Za soodvisne odnose je značilno neravnovesje v izmenjavi podpore. Ena oseba čuti izjemen občutek odgovornosti za dobro počutje in srečo druge osebe, pogosto na račun lastnih potreb. Soodvisna dinamika se pojavi, ko ti dve vlogi medsebojno krepita vzorce."
Kakšna je razlika med soodvisnostjo in zdravo skrbjo?
Zdrava skrb je motivirana s pristno ljubeznijo, skrbjo in empatijo do druge osebe. Temelji na želji po podpori, negovanju in pozitivnem prispevku k odnosu, ne da bi pri tem žrtvovali lastno dobro počutje ali identiteto. Skrbni posamezniki lahko ohranijo svojo neodvisnost in samozavest znotraj odnosa. Ne zanašajo se na odnos zaradi občutka lastne vrednosti in imajo svoje interese, cilje in samospoštovanje.
Po drugi strani pa je soodvisnost pogosto motivirana s strahom pred zapuščenostjo, potrebo po zunanji potrditvi ali prisilo po nadzoru in reševanju težav druge osebe. Soodvisne osebe menijo, da je njihova lastna vrednost povezana z njihovo sposobnostjo skrbeti za drugo osebo in ji ugajati.
Kako prepoznati soodvisno razmerje?
Primer: aktivna partnerka in nemočen partner - v tej dinamiki je ena oseba v stiski in prevzame vlogo žrtve, druga pa vlogo skrbnika.
Pretirano skrbništvo: partnerka v soodvisnem odnosu čuti, da mora poskrbeti in rešiti težave partnerja, pogosto na račun lastnih potreb. Lahko prevzame pretirano odgovornost za njegovo življenje, sprejema odločitve namesto njega in ga poskuša nadzorovati. Partnerka dobi občutek bližine in ljubezni tako, da pomaga ali rešuje partnerja in uživa v tem, da je v odnosu potrebna. Po drugi strani pa se partner počuti ljubljeno, ko prejme pomoč in podporo. Sčasoma lahko postane odvisen od te podpore, kar krepi njegov občutek nemoči in neustreznosti. V tej dinamiki drug brez drugega ne moreta (= soodvisnost).
Nizka samopodoba: soodvisna partnerka ima občutek nizke lastne vrednosti in išče potrditev in odobritev svojega partnerja, da bi se počutila bolje. Posledično se bo zelo potrudila, da bi zadovoljila partnerjeve potrebe in se izognila konfliktom. Morda čuti, da je partner ljubeč samo takrat, ko izpolnjuje vlogo skrbnice, kar lahko vodi v občutek praznine ali ničvrednosti, če ni v vlogi podpornice, rešiteljice.
Vzdrževanje nefunkcionalnosti: omogočanje nefunkcionalnega vedenja v soodvisnem odnosu običajno vključuje dejanja, ki ohranjajo soodvisno dinamiko. Na primer: Soodvisna partnerka s svojo finančno in čustveno podporo omogoča, da se njen nezaposleni partner vdaja alkoholu in ne išče službe. Obenem opravičuje njegovo vedenje, si izmišlja izgovore in ga nenehno ščiti pred drugimi. Lahko celo dopušča slabo ravnanje, zlorabe ali zanemarjanja partnerja in ne postavlja mej. Lahko bi rekli, da celo sodeluje pri partnerjevem samouničevanju in nefunkcionalnem vedenju, samo da bi ohranila odnos.
Težave z mejami: soodvisna partnerka težko reče ne ali svobodno izraža svoja čustva in potrebe, kar izhaja iz strahu pred zavrnitvijo, konfliktom ali zapuščenostjo. Boji se namreč, da bi njena odločnost ali jeza povzročila konflikt in umik partnerja - še posebej, če so njene želje v nasprotju z željami ali pričakovanji partnerja. Namesto tega potlači svoja čustva in še naprej vzdržuje nefunkcionalno dinamiko. V nadaljevanju je izpostavljenih nekaj primerov:
- Soodvisni partnerki je izjemen izziv reči "ne" prošnjam ali zahtevam svojega partnerja.
- Pogosto žrtvuje lastno dobro počutje, interese in želje, da bi zadovoljila partnerjeve potrebe.
- Lahko prevzame odgovornosti, ki bi jih moral prevzeti partner.
- Obnaša se pretirano zaščitniško ali nadzorujoče, poskuša upravljati partnerjevo življenje, odločitve ali dejanja.
- Skrb zase in za dobro počutje sta pogosto v ozadju, saj daje prednost partnerjevim potrebam in sreči.
Težave z zaupanjem in nadzorom: soodvisna partnerka se lahko zateče celo k ekstremnemu nadzorovanju in manipulativnemu vedenju, da bi ohranila odnos. To je lahko posledica globoko zasidranega strahu pred zapuščenostjo, potrebe po potrditvi ali želje po ohranjanju občutka moči in nadzora v odnosu. Tako lahko uporablja krivdo, pasivno-agresivne taktike ali čustveno manipulacijo, da bi se partner počutil odgovornega za njeno srečo ali dobro počutje. Partnerja lahko celo izolira od prijateljev in družine.
3 pogosti tipi soodvisnosti
- Skrbnik in odvisnik (npr. odnosi, kjer je eden od partnerjev zasvojen z alkoholom ali drogami).
- Nadzorujoč starš in pasiven odrasel otrok (npr. nadzorujoča mati narekuje odločitve svojega odraslega otroka in ohranja nezdravo raven nadzora).
- Reševalec in žrtev (npr. reševalec se vidi v odnosu kot rešitelja, ki vedno pomaga, žrtev pa je vedno nemočna in potrebuje stalno podporo).
Soodvisni odnosi so posebna vrsta nefunkcionalnega ali nezdravega odnosa, v katerem ena oseba podpira ali omogoča neuspešnost, neodgovornost, nezrelost, zasvojenost, odlašanje ali slabo duševno ali fizično zdravje druge osebe. Seveda je povsem naravno, da se pari zmorejo zanašati drug na drugega, je pa pomembno tudi, da posamezniki v zdravem razmerju ohranijo svojo identiteto, neodvisnosti in samozavest. Če pri sebi prepoznamo soodvisnost, jo lahko razrešujemo v psihoterapiji, saj gre za zelo globoke čustvene vsebine, ki zahtevajo dolgotrajno raziskovanje v varnem odnosu z drugim.
Viri: PsychologyToday / SimplyPsychology
