O nezvestobi govorimo, ko eden od partnerjev izda zaupanje drugega, s čimer prizadene njegova čustva. Za nekoga je varanje ali nezvestoba dopisovanje z drugo osebo, za koga drugega pa se mora za pravo prevaro zgoditi spolni odnos. Ljudje smo si različni in različno tudi postavljamo meje zaupanja. Po navadi pa je čustvena nezvestoba bistveno hujša od spolne nezvestobe in globlje poseže v partnerski odnos, na katerem pusti neželene posledice. Tako kot ljudje različno dojemajo samo dejanje varanja, se tudi različno soočajo z njim. Med najpogostejše znake varanje spadajo nenehni izgovori za odsotnost od doma, povečano nadurno delo, skrivanje telefona in tablice, nastavljanje gesel na vseh napravah, čezmerno dopisovanje, težave s spolnostjo (zavračanje spolnosti ali pa pretirana potreba po spolnosti kot način prikrivanja svojih dejanj), izogibanje skupnemu preživljanju časa s partnerjem in družino, nakup novih oblačil, večja urejenost in skrb za zunanji videz. 

Razlogov za varanje je nešteto. Včasih so upravičeni, večinoma pa ne. Ampak kaj storiti, ko se afera konča, vi pa ugotovite, da ste storili napako in želite nadaljevati skupno prihodnost s partnerjem? Mu priznati nezvestobo ali za vedno molčati? Preverite, kaj pravijo strokovnjaki.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov za zakonske zveze je boljše, da ne priznate nezvestobe, potem ko je bila škoda že narejena. Strokovnjaki so namreč prepričani, da je tovrstno dejanje boljše zamolčati, saj boste v nasprotnem naredili škodo in prepad med vama s partnerjem še poglobili. »Vi ste tisti, ki ga peče vest, in tako je tudi prav. Ne prelagajte lastnega bremena na partnerja,« svetuje zakonska svetovalka, dr. Megan Fleming iz New Yorka.  Namesto da bi partnerja prizadeneli s priznanjem nezvestobe, se raje osredotočite nase in na razlog, zakaj se je to zgodilo. »Očitno je, da na neki točki niste bili zadovoljni s svojim zakonom ali zvezo,« je za portal Refinery29 dodala terapevtka. Četudi boste na ta način zaščitili svojega partnerja pred nepotrebno izkušnjo bolečine, bo to za vas pomenilo večje breme, saj boste morali dejanje še naprej tajiti. 

S terapevtko pa se ne strinja strokovnjakinja za zakonske odnose, Susan Vinter, ki je dejala, da je predvsem od okoliščin odvisno, ali je prav še naprej tajiti ali o nezvestobi iskreno spregovoriti s svojim partnerjem. "Res je, da boste z resnico zmanjšali lastno breme in ga dodelili svojemu partnerju. In čeprav je iskrenost znak resnične bližine med partnerjema, je treba pred tem dobro premisliti." Če gre za enkraten dogodek, ki se je zgodil pod vplivom alkohola, Vinterjeva predlaga, da to podrobnost partnerju zamolčite. Raje poskrbite, da se to ne bo nikoli več zgodilo, in naslednjič omejite pitje alkohola. "Kadar pa je govor o drugačni vrsti varanja, ki traja dlje časa, to pomeni, da ste se zavestno odločili za ta korak," je dejala in dodala: "Afera je vaša odločitev, s katero se vsak dan bolj oddaljujete od svojega partnerja," trdi strokovnjakinja in dodaja: " tem primeru nezvestoba pomeni, da ste nezadovoljni ali sami s seboj ali pa z zvezo, v kateri ste." Če gre za slednje, Vinterjeva priporoča, da se s partnerjem iskreno pogovorite in razrešite težave, če se vam zdi smiselno še ostati v zakonski ali partnerski zvezi. Ob tem še svetuje, da pred priznanjem obiščete zakonskega svetovalca, ki vam bo znal pomagati pri iskanju načina, kako partnerju priznati nezvestobo, in odkrivanju težave, zaradi katerega se je to sploh zgodilo. 

Če vaš partner sumi, da ga varate, in vas o tem tudi naravnost vpraša, je najboljše, da takoj priznate svojo nezvestobo. Takrat lahko iskreno spregovorite tudi o razlogih za varanje in skupaj s partnerjem razrešite težave. "Res je, da ni lahko priznati nezvestobe. Toda če vaš partner sluti in čuti, da ga varate, in vas naravnost vpraša, je smiselno, da mu poveste resnico," svetuje psiholog in zakonski terapevt Madelyn Meson Rontre. Ob tem pa ne pozabite, da bo vaš partner najverjetneje izgubil zaupanje v vas, zato se boste morali od tistega trenutka dalje truditi, da ga obnovite.