O odvisnosti od odnosov govorimo predvsem takrat, ko razmerje ni zdravo in vključuje veliko poniževanja, nadzora, razvrednotenja, manipulacije in drugih čustvenih ali telesnih zlorab, a kljub temu oseba ne more prekiniti odnosa in v njem vztraja ali pa se nenehno vrača k zlorabljajočemu partnerju. 

Pogosto gre za vlogi 'rablja' in 'žrtve', ki soustvarjata posebno dinamiko, v kateri potrebujeta drug drugega. Čeprav zunanji opazovalci (prijatelji, družina) takšno osebo opozarjajo in jo spodbujajo k prekinitvi odnosa, se ne zgodi nič in včasih traja več let, tudi desetletij, da se takšni odnosi prekinejo (nekateri pa se nikoli ne).

"Odvisnost od odnosov sodi med nekemične oblike odvisnosti in prav tako kot druge odvisnosti spreminja delovanje možganov."

Najpogostejši znaki odvisnosti od odnosov

Cikli prekinitev razmerja. V takšnih odnosih so pogosto prisotna obdobja, ko se partnerja razhajata in zopet združujeta. Odvisna oseba pogosto pakira svoje kovčke, a se kmalu zatem premisli. Morda se celo že odseli, a se ob prvem kesanju in partnerjevih obljubah, da se bo spremenil, vrne v njegov objem. Gre za izjemno nestabilne in skrajne odnose, v katerih se ti cikli hitro menjavajo. 

Pomanjkanje samospoštovanja. Če je v odnosu prisotna nezvestoba, bo odvisna oseba partnerju to oprostila, morda celo večkrat. Zaradi pomanjkanja samospoštovanja in občutka lastne vrednosti bo v odnosu vztrajala kljub stiskam. V nekaterih primerih ima lahko nezvesti partner tako imenovano dvojno življenje in dolga leta drugo partnerico, a bo odvisna oseba kljub temu še vedno ohranjala odnos.

Zunaj odnosa ni življenja. Odvisna oseba v veliko primerih skorajda nima življenja zunaj odnosa in se pretirano osredotoča izključno na partnerja. Podobno kot pri drugih zasvojenostih ima lahko odvisnost od odnosov škodljive učinke tudi na ostala področja življenja. Odvisna oseba izgubi zanimanje za hobije, prijatelje in celo svoj poklic ter vso svojo pozornost namenja partnerju, čeprav ta ne kaže zanimanja zanjo ali počne stvari, ki škodijo razmerju (npr. nezvestoba, zasvojenost z alkoholom, deloholizem ...)

Zanemarjanje samega sebe. Ker je drama v takšnih odnosih izjemno izčrpavajoča, odvisna oseba pogosto zanemari tudi ostala področja svojega življenja. Težavo lahko predstavljajo tudi osebne finance in skrb zase. V zasvajajočih odnosih imata obe vpleteni osebi pogosto zelo malo skupnega – razen nezdrave vezi, ki ju povezuje.

Nedoslednost v odnosu. Ko pridejo lepša obdobja, se odvisna oseba počuti srečno, celo evforično, a ko spet nastopijo slaba, se vse sesuje. Razkorak med takšnimi obdobji je zelo velik, dogajanje pa zelo intenzivno – tudi v čustvenem smislu. Prav takšna obdobja vodijo k zaključevanju odnosa in kmalu zatem k ponovnemu združevanju. 

Obsesivno razmišljanje o odnosu. Odvisna oseba nenehno razmišlja o odnosu: Zakaj mi je partner to storil? Kako se lahko izboljšam, da me bo imel rad? Sem res tako slaba? Kako ga lahko prepričam, da sem vredna njegove ljubezni?

Stres se odraža na telesu. Odvisniški odnosi ustvarjajo stalen stres, zaradi katerega je raven kortizola povišana, kar vodi v kronično utrujenost, oslabljen imunski sistem in druge težave z zdravjem. Temu so lahko pridružene tudi ostale odvisnosti, kot so alkoholizem, prenajedanje in zloraba drog.

Kako ugotovite, ali ste v odvisniški zvezi?

Čeprav veste, da je odnos nezdrav (verjetno so vam to povedali tudi drugi) in ne morete pričakovati izboljšanja, ga preprosto ne morete zaključiti. Opravičujete partnerjevo vedenje in iščete razloge za ohranitev razmerja. Ko razmišljate o prekinitvi razmerja, lahko doživite grozo, strah, tesnobo in paniko, saj si ne predstavljate življenja brez partnerja.

V odvisniških odnosih se oseba zadovolji z veliko manj, kot si zasluži, in tolerira poniževanje, manipulacijo in druge oblike nasilja. Marsikdo se ob tem vpraša, zakaj bi sploh vztrajali v takšnem odnosu. Dejstvo je, da se oseba ne more preprosto odločiti za prekinitev razmerja, saj so v ozadju zelo globoki mehanizmi, ki jo držijo v nefunkcionalnem odnosu. Korenine pogosto segajo v najzgodnejša leta, v izvirno družino, v kateri so bile takšne osebe zelo pogosto priča nasilju, zlorabam in zasvojenosti staršev (alkohol, droge). 

Tako se že v zgodnjem otroštvu navadijo družinskega vzdušja, v katerem vladajo kaos, nepredvidljivost, strah, trepetanje in bolečina. Ko odrastejo, v odnosu tako soustvarijo podobna vzdušja in občutke, kot so jim bili nekoč že priča. Paradoksalno je, da se jim ti zdijo znani, varni in domači. V takšnih primerih je pomembno poiskati zunanjo podporo prijateljev, družine in terapevtov, saj so čustvene vsebine zelo močne in globoke, zato zahtevajo sistematično in dolgotrajno obravnavo. 

Viri: BetterHelp / AddictionCenter