Kaj je patološko ljubosumje? 

Ljubosumje v odnosu je povsem običajno čustvo, ki se pojavi v trenutkih, ko čutimo, da je naš odnos ogrožen. Verjetno ni osebe, ki ga v zmerni obliki ne bi v življenju vsaj kdaj občutila. O patološkem ljubosumju pa govorimo takrat, ko so ti občutki prekomerni in temeljijo na napačnih interpretacijah, prepričanjih ali pretiranih strahovih, ki niso podprti z resničnimi dejstvi. Gre za neke vrste obsedenost s preteklostjo partnerja, ki skozi čas začne vplivati na duševno zdravje, kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. 

V tem kontekstu se je razvil tudi izraz Rebekin sindrom, ki velja za ekstremno obliko ljubosumja, ki se pojavi, kadar partnerka občuti grožnjo zaradi prisotnosti nekdanjih partnerk svojega trenutnega partnerja. To ljubosumje je povezano z notranjo negotovostjo in prepričanjem, da nekdanje partnerke še vedno predstavljajo nevarnost za odnos. Takšna obsesija lahko vodi do nenehnega primerjanja, preiskovanja, zasledovanja, zasliševanja in nadzora, kar vodi v vse večje nezadovoljstvo in konflikte.

Kaj je značilno za osebo, ki je patološko ljubosumna: 

Iskanje informacij o nekdanjih partnerkah postane projekt: oseba natančno spremlja življenja nekdanjih partnerk svojega partnerja, kar lahko vključuje sledenje njihovih družbenih omrežij, iskanje informacij o njihovem življenju in neprestano postavljanje vprašanj partnerju o preteklih odnosih. V skrajnih primerih pride celo do opazovanja in zasledovanja.

Obsesivna potreba po kontroli: nadzor nad partnerjevo preteklostjo se lahko razširi na vsak vidik življenja. Oseba zahteva, da se partner znebi vseh spominov na nekdanje partnerke in skupno preteklost, kot so denimo fotografije, darila ali druge stvari, ki jih vidi kot grožnjo.

Sumničavost in neresnične domneve: oseba lahko razvije nerealna, včasih celo preganjalna prepričanja, da so nekdanje partnerke še vedno čustveno ali fizično prisotne v partnerjevem življenju, čeprav za to ni nikakršnega dokaza. Gre za nenehno iskanje razlogov za sumničavost, kar je zelo izčrpavajoče.

Primerjanje s preteklimi partnerkami: oseba se primerja z nekdanjimi partnerkami, za katere verjame, da so lepše, boljše, uspešnejše in bolj privlačne, kar vodi v spiralo negativne samopodobe, občutkov neustreznosti in vse večjo večjo potrebo po kontroli. 

Stalno iskanje potrditve: oseba hlepi po občutku, da je ljubljena in edina pomembna za svojega partnerja. 

Možni vzroki za patološko ljubosumje 

K razvoju te kompleksne dinamike lahko prispeva več dejavnikov. Eden od teh je zagotovo nizka samopodoba, saj te osebe pogosto občutijo, da niso dovolj "dobre" za svojega partnerja. Ta negotovost jih pripelje do nerealnih skrbi in prepričanja, da se njihov partner še vedno zanima, občuduje ali celo ljubi svoje nekdanje partnerke. Izpostaviti velja tudi travmatične dogodke iz preteklosti. 

Osebe, ki so bile v preteklosti čustveno zlorabljene ali so doživele nezvestobo, so običajno bolj občutljive. Tovrstne izkušnje lahko vodijo v obsesivno potrebo po nadzoru nad partnerjevo preteklostjo, saj si želijo preprečiti ponovitev bolečih izkušenj. Zelo pomembno vlogo imajo tudi najzgodnejši vzorci odnosov. Osebe, ki so odraščale v okolju, kjer je bila čustvena varnost nenehno ogrožena (npr. zaradi nestabilnih družinskih odnosov), so bolj nagnjene k patološkemu ljubosumju v odraslih odnosih. Pomembne pa so tudi obsesivno-kompulzivne osebnostne lastnosti. Osebe, ki imajo težnje k obsesivnemu razmišljanju ali vedenju, so bolj dovzetne za razvoj patološkega ljubosumja. Pretekli odnosi njihovih partnerjev so zanje stalna grožnja, ki ji ne morejo ubežati. 

Rebekin sindrom ima lahko številne uničujoče posledice za partnerski odnos. 

– Zmanjšano zaupanje in stalni konflikti: ko partner začuti, da je pod stalnim nadzorom, to pogosto vodi do povečanih napetosti v odnosu in izčrpavajočih razlag.

– Izčrpanost: zaradi nenehnega preverjanja, nadziranja in posledično konfliktov, to privede to čustvene izčrpanosti obeh partnerjev. Obenem pomanjkanje svobode in stalna potreba po potrditvi zmanjšata intimnost in povezanost med partnerjema.

– Tesnoba in depresija: konstantno razmišljanje o nekdanjih partnerkah lahko vodi do povečanega stresa, tesnobe in depresije. Pomanjkanje občutka varnosti in stabilnosti v odnosu ima lahko tudi dolgoročne zdravstvene posledice. 

Patološko ljubosumje, usmerjeno na nekdanje partnerke, je izčrpavajoče za oba. Ključno je prepoznati te vzorce in poiskati strokovno pomoč, saj se le tako oseba spopade z globljimi čustvenimi vsebinami in postopoma oblikuje bolj zdrav odnos do sebe in partnerja.

Viri: ExploringYourMind/Yes, Therapy Help!/PsychologyFor