S prihodom dojenčka se partnerski odnos spremeni. Iz dveh nastanejo vsaj trije in nista več "samo" mož in žena oziroma partnerja. Materinstvo in očetovstvo čez noč spremeni dinamiko razmerja.

Novopečena mamica in očka se kar naenkrat znajdeta v nepoznani situaciji. Ne prilagajata se več zgolj drug drugemu, po novem se vse vrti okoli novorojenčka. Prednostno si prizadevata za njegov blagor ter mu namenjata veliko ljubezni, skrbi in nege. Ob vsej vznesenosti, sreči in naklonjenosti, usmerjeni v dojenčka, pa lahko kaj hitro pozabita drug na drugega.

Vsa nova čustva, občutke in dogajanje spremljajo utrujenost, izčrpanost, neprespane noči in tudi naveličanost. Občutno več dela je z neodložljivimi gospodinjskimi opravili in kar ni videti konca pranju, pospravljanju, umivanju in čiščenju. Vzpostavi se stanje, v katerem je nujna porazdelitev nalog, to pa lahko spet vodi v nesoglasja, Pogosto so istočasno prisotni še pritiski okolice ter nasveti o negi in vzgoji, kar lahko ob nezadostni podpori in različnih pogledih prav tako negativno vpliva na razmerje.

Da, z otrokom se ogromno spremeni; med drugim se preusmeri izražanje ljubezni. "Sploh v času zaljubljenosti imata partnerja občutek neverjetne povezanosti, živosti in ljubljenosti. Vse teče izjemno lahkotno," je opisala magistrica zakonskih in družinskih študij, zakonska in družinska terapevtka stažistka Tjaša Šuštar. A pravo spoznavanje se začne šele po obdobju nore zaljubljenosti, ko začne bledeti idealizirana slika partnerja. Tedaj sledi odločitev, ali oditi vsak svojo pot ali nadaljevati odnos in graditi podlago za razmerje.

"Odpre se možnost za razvoj zrele ljubezni, ki vključuje osebno rast in zavesten trud za odnos. Če partnerja zmoreta vzpostaviti dovolj trdne temelje, če je v odnosu dovolj čustvene varnosti, da lahko postane njuno zatočišče, da lahko iz njega črpata pogum in moč, da osvajata svet, da je poleg povezanosti dovolj prostora za njuno avtonomijo ter da so v razmerju spoštovanje, vzajemnost in enakovrednost, potem se lahko bolj zaneseta, da ju bo njun odnos podpiral tudi ob prelomnicah, kot je denimo rojstvo otročka," je prepričana.

Mamica se posveti otroku in očka mora postati "varuh odnosa" med mamico in otrokom

Malemu bitjecu se praviloma še bolj posveti mamica, saj ga doji in na porodniškem dopustu večkrat hrani, tolaži, umirja in neguje. Zanj se razdaja in njeno skrb spremlja še več neprespanih noči, pa tudi občutki nemoči in dvomi, pogosto tudi žalovanje ob izgubi identitete in prejšnjega življenja. Tukaj je bistvena očkova vloga. "V prvih mesecih, ko je izjemno pomembno, da sta mamica in dojenček fizično in čustveno čim bolj usklajena, da se lahko povezujeta, je očetov najbolj ljubeč izraz ljubezni in nežnosti skrb, da imata dovolj miru. Poskrbi naj za domača opravila in za starejše otroke, če jih imata. Mamici naj omogoči, da se lahko posveti novorojenčku," je pozvala.

Očka mora "postati varuh odnosa med mamo in novorojenčkom oziroma neke vrste zunanja maternica, ki prinaša varnost in zavetje. Šele, ko se mamica počuti ljubljeno in sprejeto ter ko ob morebitnih dvomih od partnerja prejme sočutje in spodbudne besede (ne pa na primer pritiska, naj bo taka, kot je bila pred rojstvom otroka), se v njej prebudijo občutki povezanosti in ljubljenosti. Seveda pa to od očka zahteva čustveno zrelost." Od zadovoljne mamice, ki se bo počutila ljubljeno in sprejeto, pa bo tudi očka lahko sprejemal oporo, podporo in ljubezen. Tako bosta lahko tudi oba skupaj delovala kar najbolje.

Kako in kdaj najti čas za intimo?

Po rojstvu otroka je tudi veliko manj časa in energije za intimo in nežnosti. "Ohranjanje iskrice in telesne intimnosti v obdobju zgodnjega starševstva zahteva veliko več iznajdljivosti in prilagodljivosti. Mamica, ki je s porodom doživela največjo preobrazbo v življenju – tako telesno kot tudi čustveno – potrebuje sočutje, spoštovanje, nežnost in predvsem čas," je poudarila. Spolnost v prvih mesecih po porodu lahko namreč zanjo pomeni precejšen izziv, zato mora biti očka še posebej spoštljiv in potrpežljiv. Ob vsem je smiseln odprt pogovor o občutkih, povezanih s spolnostjo, je dodala.

Pomembni so iskreni pogovori in vzeti si je treba čas zase

Ključno je, da se imata mamica in očka rada, da si veliko pomenita, da izkažeta naklonjenost in da sta se pripravljena potruditi. Enkrat eden, drugič drugi, včasih pa oba istočasno. Veliko pomenijo majhne pozornosti. "Čeprav ni ne energije ne časa, tako kot nekoč, lahko odnos hranijo ljubeč pogled ter besede zahvale, potrditve in podpore," je poudarila zakonska in družinska terapevtka.

K občutku pripadnosti in povezanosti pripomore iskren pogovor, v katerem naj mamica in očka brez zadržkov pokažeta ranljivost in iskreno spregovorita o težkih čustvih. Tako bosta zmogla vnovič vzpostaviti odnos in poiskati stik, ki sta ga izgubila v prepiru, je prepričana. Poleg povezanosti igra izjemno vlogo samostojnost. "Pomembno je, da lahko vsak izmed partnerjev prepozna lastne pristne potrebe in da lahko zanje poskrbita tudi zunaj odnosa. Se pravi, da si porazdelita starševske obveznosti, tako da ima vsak od njiju tudi nekaj časa zase (pa naj bo to kopel, kratek sprehod, ogled filma, srečanje s prijateljico/prijateljem ali odhod v trgovino)," je nanizala.

Otrok bo še prehitro odrasel

Najnapornejši so prvi dnevi, tedni in meseci. "Zaradi pomanjkanja energije in časa zase ter drug za drugega je obdobje z novorojenčkom eno izmed najnapornejših za partnerski odnos," je opozorila Tjaša Šuštar. Ker je večina pozornosti usmerjena v dojenčka in je skrb za partnerski odnos drugotnega pomena, je tedaj tudi največ "priložnosti" za prepire in nesoglasja med mamico in očkom. Izkušnjo novega družinskega člana namreč vsak doživlja po svoje in oba potrebujeta veliko razumevanja partnerja.

Predvsem je treba vedeti, da bo minilo, da ob napetih situacijah iz partnerja "govori" utrujenost in da treba izgovorjeno jemati s pridržkom, je izpostavila Tjaša Šuštar. V vsakem primeru je vredno vztrajati, na trenutke tudi potrpeti ter biti potrpežljiv in razumevajoč.

Ko bo otroček nekoliko zrasel, pa bosta lahko partnerja sčasoma znova zavestno namenila več časa in energije odnosu in dejavnostim, v katerih sta nekoč že skupaj uživala. "Skupni čas naj medtem predstavljajo trenutki, ko otroček spi. Tako si lahko denimo privoščita romantično večerjo v domači kuhinji, pogledata film v dnevni sobi, opazujeta zvezde z balkona, se skupaj stuširata ... Ali rutinsko večerjo spremenita v poseben ritual, med katerim pozorno pogrneta mizo in si privoščita najljubši prigrizek. Tako izrazita, da jima odnos veliko pomeni in da je lahko tudi trenutek med njima nekaj posebnega," je pojasnila.

Malenkosti resnično štejejo in v resnici ne vzamejo veliko časa. "Izražanje hvaležnosti, s katerim mamica in očka pokažeta, da si nista samoumevna ter da cenita prispevek, skrb in dobronamernost, poglablja občutek, da sta spoštovana, videna in edinstvena," je poudarila. Hvaležnost lahko izrazita na številne načine – recimo tako, da v ljubezenskem pismu ubesedita, kaj cenita drug pri drugem in kako dragocena sta, ali da se presenetita s sporočilcem, v katerem si zaželita lep dan.

Včasih sicer ne zmoreta sama in se je treba za rešitev razmerja posvetovati s strokovnjakom. "Novopečena mamica in očka sta še ranljivejša, ob malem bitjecu in drug ob drugem se z vso močjo prebujajo njune najzgodnejše izkušnje in rane, ki izvirajo iz nujnega otroštva. Kadar stiska in nezadovoljstvo v odnosu postaneta kronična in ko se razkrivajo še nerazrešene teme, ki jih sama ne zmoreta rešiti, je priporočljivo, da partnerja poiščeta strokovno pomoč," je razložila Tjaša Šuštar. Njene izkušnje kažejo, da je s pravim pristopom veliko stvari rešljivih. "Vsaka kriza je vedno tudi nova priložnost za osebno rast in za poglobitev v odnos. Več lastnih zapletov zmorete razrešiti, več prostora in čustvene varnosti lahko zagotovite otroku," je prepričana.

Preskok z dveh na tri, štiri, pet in lahko celo več družinskih članov je lep, vznemirljiv in čudovit. A roko na srce, hkrati je tudi naporen, utrujajoč in stresen tako za posameznika kot za odnos. Za partnerstvo predstavlja izziv in za ohranitev lepega razmerja po porodu sta potrebna trud in predanost. A na koncu se vse povrne. Novorojenček še prehitro zraste v dojenčka, dojenček v malčka, malček v otroka, otrok v najstnika in najstnik v odraslega. Vmes je ob nepozabnih čudovitih in tudi manj idiličnih družinskih trenutkih čedalje več priložnosti za preživljanje skupnega časa izključno s partnerjem.

Vselej se je vredno truditi zanj in se opominjati, kako sta se nekoč ljubila. V dobro družine in da bosta lahko tudi v prihodnje neizmerno uživala skupaj.