Zdrava ali škodljiva tišina?

Tišina v razmerju se pogosto razume kot 'rdeča zastavica' – znak, da nekaj ni v redu, a ni vedno slaba stvar. Zakaj?  Tišina v kronično razbolelem partnerskem odnosu je precej drugačna od tišine v trdnem, varnem in osrečujočem razmerju, kjer lahko predstavlja tudi obliko tihe in varne intimnosti. V tem primeru govorimo o tistih prijetnih občutkih, ko sta si dva tako zelo blizu, da ne potrebujeta besed. Po drugi strani pa par s težavami v odnosu tišino razume kot ignoriranje, manipuliranje, 'mir pred nevihto', 'tiho mašo', čakanje na izbruh ali le na pomanjkljivo komunikacijo, ki otežuje razumevanje drug drugega in povečuje možnost konfliktov. 

Velja omeniti, da je molk lahko tudi oblika izogibanja v razmerju. Osebe, ki niso naklonjene konfliktom, se lahko zatečejo v tišino zato, da bi se s tem izognile prepirom. Zanje je tišina varnejša, in predstavlja neke vrste umik, a vendar to onemogoča priložnost za razreševanje težav, nesporazumov, nesoglasij, kar sčasoma lahko privede do nakopičenih vsebin. Kljub temu, da takšen odnos navzven morda daje vtis, da je vse v redu, je med partnerjema kup nepredelanih in neizgovorjenih besed. Lahko bi rekli, da tišina v tem primeru privede do erozije odnosa. 

Ker je torej tišino v odnosu lahko razumeti večplastno, velja poudariti različne vrste težav pri komunikaciji: 

kaznovanje s tišino je oblika čustvene zlorabe, ko eden od partnerjev drugega več ur, dni ali celo tednov ignorira in zavrača pogovore. Takšna oblika psihičnega nasilja je lahko izjemno izčrpavajoča, pogostejša je v nefunkcionalnih razmerjih, kjer prevladuje igra moči in nadzora; 

tišina po konfliktu je v partnerstvu nekaj običajnega in pogosto služi temu, da si partnerja vzameta nekaj časa zase, razmislita o izrečenem in se nato ponovno zbližata;

vztrajna oziroma kronična tišina se največkrat pojavi takrat, ko razkorak med partnerjema postane tako velik, da se nobeden od njiju ne trudi več za razrešitev odnosa – v tem primeru lahko vztrajata v praznem odnosu ali pa odnos zaključita; 

pomanjkljiva komunikacija ima lahko različna vzroke in je lahko posledica introvertiranosti, naučenih vzorcev, strahu pred intimo, težav z delitvijo svojih čustev, nepoznavanja učinkovite komunikacije ... V tem primeru pomaga delo na komunikaciji v odnosu, ki se je partnerja lahko učita sama ali v odnosu s strokovnjakom. 

Učinkovita komunikacija omogoča, da lahko brez zadržkov in odkrito spregovorimo o svojih pomislekih, dvomih, željah, potrebah in s tem oblikujemo močno čustveno povezanost.

Če se težave v odnosu pojavljajo predvsem zaradi nezadostne komunikacije, je koristno nasloviti to pomanjkljivost. Težave z izražanjem potreb in želja ter izogibanje pogovorom imajo lahko različna ozadja, ki se lahko dotikajo negativnih izkušenj v otroštvu. Oseba, ki je odraščala ob starših, ob katerih ni smela izražati svojih občutkov, ali pa je bila ob tem kaznovana, zasmehovana, se bo naučila, da je izražanje občutkov nekaj 'nevarnega, zato se bo zaprla vase in bo imela v odraslosti težava s komuniciranjem, bližino, ranljivostjo ... Podoben efekt imajo lahko tudi pretekle negativne partnerske izkušnje, kjer je bila oseba zavrnjena, zavržena, prevarana, zato postane v odnosih bolj previdna. 

Kako izboljšati komunikacijo v partnerskem odnosu? 

Če želimo v odnosu napredovati in izboljšati razumevanje tudi s pomočjo komunikacije, se moramo najprej vprašati, ali je to želja obeh. Težko je delati spremembe v odnosu, če si jih želi samo eden od partnerjev. V primeru, da je motivacija obojestranska, si lahko pomagamo s sledečimi nasveti:

Aktivno poslušanje: vključuje pozorno poslušanje, razmislek o slišanem, izogibanje obtožbam, sodbam in tudi postavljanje vprašanj, ki omogočajo globlje razumevanje. 

Uporaba besede 'jaz': namesto da bi rekli: Nikoli ne narediš /nikoli ne pospraviš / nikoli te ni / nikoli se ne pogovarjaš ... se raje osredotočimo na svojo perspektivo: Počutim se osamljeno, ko te ni / želim si tvojo pomoč / obremenjena sem, mi lahko prideš naproti ... S tem se izognemo obtožbam in odpremo prostor razumevanju. 

Prisotnost: med pogovorom je pomembno, da smo tukaj in zdaj, brez nepotrebnih motenj. 

Izkazovanje sprejemanja: zdrava komunikacija pomeni sprejemanje druge osebe, četudi se z njo morda ne strinjamo in so njena čustva drugačna od naših. Vsak ima pravico čutiti tako, kot čuti. 

Kako lahko načnemo pogovor? 

Veliko bi mi pomenilo, če se pogovoriva o tem. Imaš čas zdaj ali bova zvečer, ko bova imela mir? Mi lahko več poveš o tem, kaj doživljaš? Rada bi te bolje razumela.

Se mi zdi, da imava veliko neizrečenih besed, si za to, da si končno poveva vse, kar naju moti?

Tako tih si zadnje čase, te kaj posebnega muči? Ti lahko kako pomagam? Tukaj sem, če me potrebuješ.

Učinkovita komunikacija v razmerju nam omogoča, da s partnerjem delimo svoje potrebe, želje, hrepenenja, cilje in se obenem tudi sami odzivamo na potrebe partnerja. Omogoča nam tudi, da se počutimo razumljene, potrjene in povezane. Če opažamo, da imamo s tem dolgotrajne težave, velja poiskati nasvet ali dolgotrajno pomoč strokovnjaka. Včasih ne potrebujemo veliko, da v odnosu ustvarimo večje razumevanje in odnos tako še poglobimo. 

Viri: PsychologyToday / VeryWellMind