Nekaj povsem normalnega in človeškega je, da smo v odnosih prijazni do drugih, da jih obravnavamo s sočutjem in si nudimo medsebojno pomoč, ko jo potrebujemo. A kje je tista nevidna meja, ki ločuje vse našteto od pretirane in skoraj ekstreme želje po odobravanju drugih? Angleški izraz za tovrstno vedenje je "people pleasing". Takšne osebe postavljajo potrebe drugih pred svoje, so zelo požrtvovalne in v očeh opazovalca veljajo za izjemno prijetne, ustrežljive, prijazne in velikodušne. 

Kaj je vzrok za takšno vedenje? 

Eden od dejavnikov je slaba samomopodoba. Zaradi pomanjkanja samozavesti imajo osebe, ki želijo ugajati, močno potrebo po zunanji potrditvi, zato se jim zdi, da jih bo vse, kar počnejo za druge, pripeljalo do sprejetosti in priljubljenosti. Pri tem pa svojih potreb in želja ne upoštevajo in se ne cenijo. Pogost dejavnik so tudi pretekle izkušnje. Boleče, travmatične in težke izkušnje imajo lahko veliko vlogo pri tem, kako se povezujemo z drugimi. Ljudje z relacijskimi travmami so lahko pretirano prijazni zato, ker se želijo izogniti zavrnitvi, neodobravanju ali celo nasilnemu vedenju. Motivacija za pomoč drugim je včasih tudi oblika altruizma. Nekatere osebe imajo močno notranjo potrebo po tem, da so ljudje okoli njih srečni, pri njenem izpolnjevanju pa se tudi same počutijo koristne in cenjene. A pri vseh naštetih dejavnikih velja posebej omeniti tudi anksioznost in depresijo, izogibajočo in mejno osebnostno motnjo ter soodvisnost v odnosih, ki se v nekaterih primerih povezujejo s pretirano potrebo po ugajanju drugim.

Kaj se skriva za masko prijaznosti?

Pod zunanjim videzom pozitivnosti in prijaznosti se navadno skrivajo različne stiske, ki na zunaj niso vidne. Ljudje, ki želijo pretirano ugajati drugim, se pogosto spopadajo s tesnobo, lahko so pretirano zaskrbljeni, imajo težave s premlevanjem negativnih preteklih dogodkov in prihodnjih scenarijev, težko se odklopijo. Njihovo telo je pod stresom, kar se pogosto odraža v nespečnosti, težkem dihanju, mišični napetosti, kronični utrujenosti, bolečinah v telesu in ostalih telesnih znakih tesnobe. Takšni ljudje pogosto zanikajo svoje prave občutke in, preprosto povedano, delajo proti sebi. Hkrati mislijo, da so neustrezni, neljubljeni in nevredni, ter se bojijo, da bodo zavrnjeni, osramočeni, zavrženi. Zato igrajo vlogo, v kateri so dobri – pretirano se trudijo okoli drugih, a obenem zanikajo in ignorirajo svoje potrebe. Ker ne morejo biti zares pristni in v stiku s seboj, težko vzpostavljajo pristne odnose z drugimi. 

Kako takšno vedenje prepoznati pri sebi?

Težko postavljate meje in imate veliko težavo z besedami ne, ne morem'. Strah vas je, da bodo ljudje zaradi vaše zavrnitve mislili, da ste sebični. Strinjate se s stvarmi, ki vam niso všeč, ali delate stvari, ki jih ne želite početi. Borite se s slabo samopodobo. Želite si, da bi bili ljudem všeč, in mislite, da potrebujete njihovo potrditev (npr. pohvalo, pozitiven odziv). Pogosto prevzemate krivdo nase in se ljudem opravičujete, čeprav globoko v sebi veste, da niste krivi. Zanemarjate same sebe in nikoli nimate prostega časa, ker vedno počnete stvari za druge ljudi. Pretvarjate se, da se strinjate z drugimi, čeprav ne čutite tako, in se ne znate postaviti zase, ko je to potrebno. 

V takšnih primerih se je treba preprosto odločiti za vlaganje v osebnostno rast in iskanje strokovne pomoči, zlasti kadar že opažamo težave v duševnem zdravju. Dobro je razmisliti o preteklih izkušnjah v družini, morda naučenih vzorcih, da je treba biti do vseh prijazen, pa o negativnih izkušnjah v preteklih partnerskih zvezah ... Ko ozavestimo, kaj nas v življenju vodi in kateri mehanizmi imajo nadzor nad nami, začnemo lažje odpravljati težave. Knjige za osebno rast pomagajo le do določene mere, veliko bolj je priporočljivo delo z osebo, ki zna obravnavati korenine preteklosti, z nami predelati izkušnje in nas naučiti novih načinov delovanja v življenju. Seveda pa sta za to potrebni odločitev in zavestna želja po spremembi. Pogosto takšne ljudi do iskanja strokovne pomoči privedejo prav težave, ki se kažejo kot izgorelost, izčrpanost, tesnobne in depresivne motnje, kronično nezadovoljstvo z življenjem in podobno. 

Viri: GoodTherapy / ChoosingTherapy