Starševstvo in vse, kar pride zraven, ni enostavno, tega se zaveda vsak starš. Začne se z nočnimi hranjenji, previjanjem, regulacijo čustev 24 ur v dnevu in 7 dni v tednu. Nadaljuje se s spopadanjem s prvimi čustvenimi izbruhi, socializacijo ter vstopom v vrtec in šolo. Sledi razburkano obdobje pubertete in postopno odraščanje. Vsako obdobje otrokovega razvoja prinese svoje izzive, včasih večje, drugič manjše, zato ni nič nenavadnega, če včasih le-ti pripeljejo tudi do kronične izčrpanosti ali celo izgorelosti. 

In ne – ne gre še za en novodobni pojem, ki so si ga izmislili tisti, ki niso sposobni imeti otrok ali ki ne znajo potrpeti, kot zmotno menijo nekateri, zlasti tiste starejše generacije. Ne smemo pozabiti, da je bilo starševstvo v preteklosti drugačno od današnjega, saj je pomenilo predvsem ohraniti otroka zdravega, mu omogočiti izobrazbo in ga pripraviti na življenje. Odnos do starševstva pa je v današnjem času drugačen, saj so današnji starši osredotočeni na preprečevanje tveganja in optimizacijo razvoja, kar pomeni osredotočeno starševstvo, ki zahteva čas in energijo. 

"Starševska izgorelost je kompleksen sindrom, ki lahko prizadene vsakega starša, ne le tistih z otroki z vedenjskimi ali kroničnimi boleznimi."

Gre za sindrom, do katerega pride pri dalj časa trajajočem soočanju z zahtevami starševstva. To stanje na splošno prizadene starše, ki so nenehno izpostavljeni situacijam, ki zvišujejo raven stresa, in se ob tem soočajo s pomanjkanjem podpore zunanjih virov ali pa stresa ne morejo ustrezno kompenzirati. Čeprav se s to težavo soočata oba spola, pogosteje izgorevajo mame – razmerje naj bi bilo 2 mami : 1 oče. Mame morajo v veliko primerih še vedno skrbeti za gospodinjska opravila, imajo službene obveznosti in še kaj dodatnega. 

Ob tem velja omeniti, da obstaja veliko žensk, ki menijo, da se na svojega partnerja ne morejo zanesti ali pa ga ne želijo vključevati v opravila – prepričane so namreč, da zmorejo same ali preprosto, da je to ženska domena. Slednje v veliki meri temelji na prepričanju, ki ga ženska prinese iz svoje izvirne družine, sploh če je le-ta temeljila na patriarhatu. Po drugi strani pa obstaja druga plat – izgoreli očetje. Ti so pogosteje očetje samohranilci, tisti, ki imajo žene s težjimi zdravstvenimi težavami oz. boleznimi (telesnimi ali duševnimi), in tisti, ki bolj prevzamejo odgovornost starševske vloge.

Kakšni so simptomi in znaki?

Nenehen občutek nemoči in preobremenjenosti z obveznostmi starševstva.

Občutek oddaljenosti ali izgube stika z otroki, delovanje, kot da bi bili na avtopilotu.

Izguba zanimanja za stvari, povezane s starševsko vlogo, neizpolnjenost v svoji materinskosti ali očetovstvu.

Kljub ljubezni do otrok je lahko prisotna izguba veselja biti v njihovi družbi. 

Izraziti in pretirani občutki jeze na otroke tudi v situacijah, ki nas sicer ne bi vznemirile. 

Izguba zaskrbljenosti za otroke, četudi so izpostavljeni tveganju. 

"Včasih si je preprosto treba dovoliti pomoč. Ne smemo pozabiti, da naše počutje izrazito vpliva tudi na počutje otroka."

Ob tem velja omeniti, da je povsem naravno, da v določenih situacijah starš občuti zgoraj omenjene simptome, kar pa seveda še nič ne pomeni. Če pa takšni občutki trajajo dlje časa in postajajo del vsakdana, pa je potrebno poiskati pomoč. Zelo pomembno je namreč zagotoviti, da se stanje ne poslabša, saj lahko to privede do večjih zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi izgorelosti. 

Ključno je, da smo iskreni do sebe, da se samoovrednotimo in pri sebi raziščemo, kaj sproža občutke preobremenjenosti. Čeprav je lahko en dejavnik bolj opazen, še vedno ni dovolj, da bi povzročil izgorelost. Vedno gre za kombinacijo več dejavnikov, ki povečujejo stres – npr. nagnjenost k perfekcionizmu in visoki standardi starševstva, pomanjkanje podpore partnerja ali skupnosti, pomanjkanje časa za oddih in sprostitev, nepoznavanje tehnik za obvladovanje stresa. 

Lestvica starševstva in izgorelost

Starševstvo si lahko predstavljamo kot lestvico. Na eni strani lestvice so dejavniki, ki povečujejo stres, na drugi strani pa dejavniki, ki stres lajšajo. Ko je tehtnica predolgo nagnjena na napačno stran, lahko pride do starševske izgorelosti. Na tej lestvici je za vsakega starša nekaj drugega, saj je vsaka družina edinstvena. Skupna točka vseh staršev, ki trpijo zaradi izgorelosti, pa je, da se predolgo soočajo s preštevilnimi stresorji, brez osebnih ali zunanjih virov, s katerimi bi si pri tem pomagali. Pomembno je raziskati, kaj je na lestvici, in odstraniti stresorje. Če odstranitev največjega stresorja ni mogoča, velja razmisliti o odstranitvi več manjših. Na ta način se raven stresa znatno zniža. Če ne moremo odstraniti dejavnikov stresa, je alternativa vključevanje drugih virov. To so lahko različne sprostitvene tehnike, sprehod, pravzaprav vse, kar umu in telesu pomaga pri sprostitvi. Pri tem pa je v mnogih primerih najpomembnejši korak prav podpora prijateljev in družinskih članov. Če to ne pomaga in je izgorelost čedalje hujša, pa je ključno poiskati pomoč strokovnjaka za duševno zdravje, ki nam pomaga skozi to obdobje. 

Viri: ParentalBurnoutCom / ChoosingTherapy