Toksično obnašanje je zelo širok pojem. Vendar pa intuitivno vemo, da je določeno obnašanje škodljivo za otroka. Težava nastane, ker so nekatere vrste toksičnega obnašanja lahko zelo subtilne in prevzamejo obliko skrbnosti. 

Tako se obnaša toksična mati:

Narcisistična mati postavlja svoje potrebe vedno na prvo mesto in ne sprejema kritike.

Preveč zaščitniška mati svojemu otroku govori, da ne bo nikoli nič dosegel brez nje.

Nadzornica želi vplivati na vsak aspekt otrokovega življenja.

Mučiteljica je oseba, ki izvaja fizično ali verbalno agresijo.

Pasivno-agresivna mati je užaljena in kaznuje otroka z molkom in zavračanjem.

Perfekcionistka od otroka zahteva podobno popolnost.

Mati, ki je odvisna (na primer od alkohola, drog ...), ne izpolnjuje svojih življenjskih nalog (služba, skrb za otroke ...).

Kot vidite, se vsak od teh tipov mater obnaša povsem drugače. Nekatere lastnosti ali obnašanja (kot je skrbnost) so sicer na splošno zaželena, vendar postanejo škodljiva, ko so pretirana. Zaradi tega je težko določiti varno mejo.

Opozorilni znaki

Obstaja veliko opozorilnih znakov, da domače okolje ni primerno za razvoj otroka. Prva skupina so toksična prepričanja in pravila v družini. Med njimi so:

Otrok mora imeti neomajno spoštovanje in ponižnost do starša, ne glede na vse.

Otroci nimajo glasu, njihovo mnenje ni pomembno.

Otrok nima pravice biti jezen na starša ali razočaran zaradi njegovega obnašanja.

Ljubezen in priznanje je treba zaslužiti (na primer z dobrimi ocenami, spoštljivim obnašanjem ...).

Otrok (tudi odrasla oseba) mora vedno upoštevati mnenje starša in ga upoštevati pri svojih odločitvah (tudi v primerih, ki se ne tičejo starša).

Neposlušnost, drugačen način življenja ali pogledi so nesprejemljivi in prinesejo kazen ali odtujevanje od družine.

Mati (ali oče) je vzor, h kateremu je treba stremeti (vendar je obenem nedosegljiv ideal).

Zato otroci slepo sledijo takim (pogosto neizrečenim) pravilom samo zato, ker nočejo biti kaznovani. Poleg tega otroci ne želijo biti izdajalci svoje družine z neposlušnostjo, ne glede na to, kako nezdrava je njihova situacija.

Poleg neizrečenih pravil in napotkov starši pogosto kažejo toksično obnašanje:

Žalijo in sramotijo lastne otroke.

Stalno jih kritizirajo.

Uporabljajo fizično in verbalno nasilje (npr. kot kazen ali iz 'vzgojnih razlogov'), vključno z dejanji, ki se že kvalificirajo kot kaznivo dejanje.

So čustveno nedostopni, nimajo odgovora na čustvene potrebe otroka (npr. brez objemov, brez tolažbe ...).

Prenesejo odgovornost za funkcije odraslih na otroka, ki mora prevzeti vlogo starša (npr. skrb za same starše ali mlajše otroke).

Prisilijo otroka, da skriva družinske skrivnosti (npr. 'ne povej nikomur, da je tvoj stric v zaporu').

Prepovedujejo izražanje lastnih čustev, misli in želja (npr. prepoved jokanja, jeze, pravice do izbire interesov ali prijateljev).

Toksična mati že odraslemu otroku:

Do odrasle hčerke ali sina se obnaša, kot da sta še vedno otroka (npr. pomaga, aktivno sodeluje pri sprejemanju odločitev, kritizira obnašanje ...).

Vse pomembne odločitve mora še vedno odobriti mati, vključno z odločitvami, ki so v pristojnosti družine, ki jo je odrasli otrok ustvaril (npr. izbira poklica, nakup hiše, izbira šole za otroke ...).

Kaže zelo močne čustvene reakcije in pritisk, da preživijo čas skupaj – pogosto z uporabo čustvene manipulacije ali agresivnega pritiska.

Ustvari teme, o katerih ni mogoče svobodno razpravljati v družini, ali ustvarja atmosfero, ki ni naklonjena izražanju mnenj, ki niso skladna z njenimi.

Manipulira s financami, kot je jemanje denarja.

Vsiljuje prepričanje, da je odrasel otrok odgovoren za dobrobit matere.

Kritizira odločitve odraslega otroka in aktivno dela na njihovi spremembi – pogosto celo v osebnih zadevah, kot je izbira partnerja.

Vir: stil.rs