"Sin in njegova gospa imata 2 otroka. Zadnjič sva bila z možem na obisku po daljšem času, ker živiva na drugem koncu Slovenije.

Saj sem vedela, da je naša ta mlada kraljica prikladnosti glede hrane, ampak da v hiši nimata enega živila brez etikete, kjer je navedenih kup sestavin, sem pa malo jezna in razočarana.

Pire krompir iz škatle, narejeni sendviči v hladilniku, čufte na varianto pogrej in pojej, solata v plastični posodi (kupljena, samo za začinit), seveda ni manjkal neki pacast preliv za solate, zamrznjeni panirani zrezki in pomfrit, ribje palčke, paštete, filane paprike v steklenem kozarcu samo za pogreti in tako naprej. Da ne omenjam pripravljenih pakiranih palačink!!!! Dejansko namazane, zapakirane v embalažo so čakale jedca v hladilniku!!

Mene je skoraj kap, s čim futrata otroke. Kaj pomaga, da se hvalijo, kako so cele popoldneve zunaj in oh in sploh. Ljudje božji, pa dajte se naučiti vsaj ene 4–5 obrokov skuhati. Saj ni problem, da se malo kombinira, ampak živite samo od tega? In to otroci? In ne, ni vse ona kriva, tudi moj sin je očitno navadna lenoba v kuhinji. Mi je mož dal prav in rekel, da če bi jaz tako futrala otroke, bi se on naučil nekaj pripraviti.

Ta mlada dela polovični delovnik, res ne vem, zakaj si je tako težko vzeti tisto urico ali še manj in skuhati vsaj kakšno juho.

Hrana ni vse, je pa veliko. Nekje sem ga pošteno polomila, da sin ne vidi nobenih težav. Sem sicer samo malo omenila, nič ekstra kritizirala.

Otroci pri nas na obisku zmažejo vse. Niso nekaj izbirčni oz. ni težava v tem, da ne bi jedli doma pripravljenega. Jaz sem res šokirana in žalostna. Težko mi je. Želim si, da tega ne bi videla. Morda dam preveč na kuho iz osnove, čim več svežih sestavin, skleda sadja na dosegu vsem, držim se pravila, da je treba doma imeti čim manj deklaracij z milijon sestavinami in e-ji. Morda kompliciram, ampak sem šokirana.

Kako kuhate ostale mlade družine? Ali je to normalno? Je to postalo nekaj sprejemljivega?" sprašuje zaskrbljena babica.

Mnenja pod objavo so deljena. Nekateri komentarji se nagibajo k razumevanju mlade družine, predvsem snahe, spet drugi razumejo babičino zaskrbljenost. "Tudi mi smo mlada družina. In to ni nič takega. Tudi mi večinoma jemo že pripravljeno hrane iz "ovoja". Pač sledimo času, ne kot vi starci. Večkrat gremo tudi ven jest. Še več, velikokrat gremo na "junk" razvado v McDonalds ... Vse to si lahko privoščimo, saj imamo veliko plačo, poleg tega pa imamo vsi mesečno karto za fitness, kjer pokurimo vse kalorije. Babi, stopi v korak s časom," se glasi eden izmed komentarjev. Podobno mnenje deli tudi naslednji komentar: "Prinesi jim 4–5 skuhanih obrokov v posodah. Imaš očitno čas. To, da svojo ta mlado kličeš GOSPA, pa pove veliko o tebi in nič o njej. Zamisli se."

"Super, da imata otroka rada tudi domačo hrano! Ko si na obisku, skuhaj še kaj za v skrinjo, ko sta pri tebi, ju razvajaj s svojimi specialitetami. Ne kritiziraj, raje vprašaj sina, če mu pokažeš, kako se naredi palačinke, domača mineštra, omaka za makarone ... simpel stvari. Še otroka navduši, naj ti pomagata. Morda bo veselje do kuhanja preskočilo generacijo," je predlog ene izmed komentatork."Uf, jaz ne bi bila tiho! Svojemu sinu bi take napela, da bi se bliskalo! Nisem ga 20+ let učila samostojnosti za to, da zdaj čaka, da mu žena kupi v trgovini sendvič, ampak zato, da zna kaj skuhat sebi in otrokom in da zna še za kaj drugega poprijeti doma!" je bila ogorčena naslednja. 

"Avtorica, se strinjam s tabo. Taka hrana dolgoročno je velika katastrofa. Sploh za otroke , ki rastejo in se razvijajo. Uniči jim endokrini sistem in potem zbolevajo, pa še debelijo se. Ne samo otroci, tudi za nas odrasle to ni ok. Jaz bi ji diplomatsko namignila, če hoče dobro svoji familiji, stran s to hrano. Palačinke so dobre sveže, doma pečene, iz kvalitetne moke, jajc itd., in ne kupljene v trgovini, kaj veš, če je še kaka salmonela notri. Pa čufti iz konzerve, pa bog pomagaj no, to enostavno ni normalno," se je z zaskrbljeno babi strinjala ena izmed komentatork, medtem ko ji je druga pritrdila: "Nismo več mlada družina, imamo že najstnike.  Ampak take svinjarije nismo imeli nikoli doma. Iz pogovora z otroki sem ugotovila da ima tako cca pol otrok. To se vidi tudi pri šolskih kosilih. Moji otroci so eni izmed redkih, ki jim gre krompir iz vrečke na bruhanje. Pač zdaj je moderno, da se ogromno časa preživlja z otroki zunaj. Na tako prehranjevanje pa ima vpliv lenoba in neusposobljenost. Ti starši niso vajeni kaj narediti doma. Mimogrede 9–10 let star otrok brez problema zna speči palačinke sam. Pa še replika na zgornje komentarje – zdrava hrana je pomembna ravno toliko kot preživljanje časa skupaj zunaj!"

Kaj pa vi menite?