Vsak dan so otroci zasuti s sporočili in informacijami, zato je pomembno, da znajo ovrednotiti, kar slišijo in vidijo, da lahko oblikujejo lastna mnenja in prepričanja. Veščina kritičnega mišljenja je pomembna življenjska veščina, ki je dragocena tako na akademskem področju kot tudi na področju odnosov in življenja nasploh. Pomembno je, da kot starši spodbujamo otroka k razvijanju zdravega kritičnega razmišljanja in mu s tem odpiramo globlje razumevanje sveta in sebe v njem.
Otroci, ki se naučijo kritično razmišljati, so običajno bolj pozorni in odprti. Lažje rešujejo vsakodnevne probleme, so ustvarjalni in produktivni.
Kaj sploh je kritično razmišljanje?
Spretnosti kritičnega mišljenja vključujejo sposobnost predstavljanja, analiziranja in vrednotenja informacij, da bi ugotovili njihovo celovitost in veljavnost, na primer, kaj je resnično in kaj ne. Te veščine pomagajo otroku oblikovati mnenja in ideje. Kritično razmišljanje lahko vključuje tudi obravnavo kompleksnega problema in razvijanje jasnih rešitev. Nekritično razmišljanje lahko povzroči napačno razlago informacij, to pa lahko pomembno vpliva na težave v šoli, službi in v odnosih.
Prednosti veščine kritičnega mišljenja
Psihologi so mnenja, da veščina kritičnega razmišljanja koristi otroku na več načinov. Od zmožnosti reševanja zapletenih problemov v šoli in vzpostavljanja odnosov do spopadanja s pritiskom vrstnikov ter zmožnosti samorefleksije. Kritično razmišljanje spodbuja tudi neodvisnost, krepi ustvarjalnost in radovednost. Otroci, ki so naučeni uporabljati tovrstne veščine, postavljajo veliko vprašanj in želijo poznati ozadje oz. vedeti, zakaj in kako. Veščina kritičnega razmišljanja vodi tudi do boljših odnosov, manj stisk in večjega zadovoljstva v življenju.
Mali kritični misleci ponavadi dvomijo o vsem, kar je lahko za starše težavno. Skušnjava, da bi odgovorili: Ker sem jaz tako rekel, je močna, vendar ko le lahko, poskušajmo navajati razloge za svoje odgovore. Želimo vzgojiti otroke, ki aktivno sodelujejo v svetu okoli sebe in skozi vse življenje gojijo radovednost.
Primeri kritičnega razmišljanja z vidika otroka
- Reševanje matematične težave: Razčlenitev zapletenih matematičnih težav na manjše dele, da jih otrok razume in reši korak za korakom.
- Odločanje o tem, katero knjigo si izposoditi: Branje povzetkov in recenzij za izbiro knjige, ki ustreza starosti in osebnemu zanimanju.
- Reševanje spora s prijateljem: Prisluhniti perspektivi drug drugega, prepoznati težavo in skupaj najti pravično rešitev.
- Varno krmarjenje po družbenih omrežjih: Ocenjevanje verodostojnosti spletnih informacij in varnosti deljenja osebnih podatkov.
- Varčevanje za igračo/pripomoček: Primerjava različnih cen, postavljanje realnih ciljev, izogibanje impulzivnim nakupom.
- Raziskovanje nove kolesarske poti: Preučevanje zemljevida, ocenjevanje razdalj, izbira najlepše in najvarnejše poti ter upoštevanje prometa.
- Analiziranje motiva zlobneža iz knjige: Pozoren pogled na njihova dejanja, da bi ugotovili njihove motive in razmišljanje skozi alternativne perspektive.
Kako naučiti otroke, da bodo kritični misleci
Začnimo že zgodaj v otroštvu: Majhni otroci postavljajo veliko vprašanj, na katera včasih nimamo odgovorov. Namesto da rečemo: Tako je in pika, jaz sem tako rekla, jim raje razložimo stvari. Ko ne moremo odgovoriti na določena vprašanja, se lahko odzovemo na način: To je dobro vprašanje in tudi jaz želim vedeti odgovor! Bova skupaj pobrskala?
Dajmo prednost utemeljenim pravilom pred slepo poslušnostjo: Študija psihologa Stanleyja Milgrama iz leta 1963 z naslovom Vedenjska študija poslušnosti je pokazala, da avtoritarna disciplina duši kritično razmišljanje. Izogibajte se uporabi stavka "Ker sem tako rekla". Spodbujajte otroke, da sprašujejo, razpravljajo in sodelujejo pri oblikovanju pravil, ter jim pomagajte razumeti razloge za pravila.
Spodbujajmo dejavnosti reševanja problemov: Spodbujajte svojega otroka k reševanju ugank, igranju strateških iger ali reševanju zapletenih problemov, da okrepi svoje analitične sposobnosti.
Spodbujajmo radovednost: Radovednost žene otroke k raziskovanju in spraševanju o svetu okoli sebe, spodbija predpostavke in vodi h globljemu razumevanju kompleksnih konceptov.
Spodbujajmo odprtega duha (širše perspektive): Predlagajmo drugačna stališča, alternativne razlage ali rešitve težav. Spodbujajmo otroke k reševanju problemov na nove načine in povezovanju različnih idej iz drugih področij. Ohranjanje odprtega uma in prilagodljivega razmišljanja je bistvenega pomena pri spodbujanju kritičnega razmišljanja.
Viri: PsychologyToday / VeryWellFamily
