Oktober je mesec, ki je med drugim posvečen skrbi za duševno zdravje. V ta namen smo se na portalu Bibaleze.si odločili spregovoriti o stiskah in duševnem zdravju staršev, ki vzgajajo sami. Pozvali smo vas, da nam zaupate svoje zgodbe, dileme in vprašanja, nanje pa smo skušali odgovoriti s pomočjo magistre zakonskih in družinskih študij, družinske in šolske mediatorke in izvajalke programov s področja duševnega zdravje pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM Monike Erjavec Bizjak. Del njenih nasvetov in usmeritev si lahko preberete v spodnjem članku, celoten pogovor pa si lahko ogledate v priloženem posnetku.

Si res želim biti vedno utrujena, tečna mama? 

Eno od pogostejših vprašanj, s katerim se soočajo mame, ki vzgajajo otroke same. Nenehna utrujenost, skrb za finance in duševno blagostanje otroka, večizmensko delo, težave z iskanjem varstva za otroke, skrhani in napeti odnosi z bivšim partnerjem. Vse to so dejavniki, ki lahko mamo, ki vzgaja sama, bremenijo in na koncu tudi pahnejo na rob prepada. 

Tisto, kar je pri tem najbolj pomembno, je, da ste iskreni do sebe in se vprašate, ali si res želite nadaljevati s takšnim načinom življenja, si želite biti nenehno utrujeni in slabe volje ali boste v prvi vrsti poskrbeli zase in svoje duševno zdravje? Kajti šele ko boste poskrbeli zase, se boste lažje spopadli z vsemi izzivi sveta. 

Kako se postaviti na prvo mesto in urediti družinsko dinamiko v okolju, kjer sta starša ločena in vzgajata vsak zase? Predvsem pa kako poskrbeti za svoje duševno zdravje in odnose z otroki?

Kaj torej vsem, ki se prepoznajo v zgornjem opisu, svetuje Monika Erjavec Bizjak?

Znebite se krivde in začnite verjeti, da delate najbolje, kar lahko

Pri staršu, ki prevzame skrbništvo nad otrokom in večinoma vzgaja sam, se pogosto lahko pojavi občutek krivde. Ker je treba za otroka poskrbeti finančno in mu omogočiti osnovne pogoje, kot so hrana, streha nad glavo in ostali življenjski pripomočki, je seveda treba marsikdaj sprejeti delo, ki je na voljo. To vključuje tudi delo v izmenah, delo med prazniki in vikendi, včasih celo dve ali več služb hkrati. Posledično je treba poskrbeti za varstvo otroka, kar je lahko marsikdaj zahteven izziv, pogosto pa mora otrok preživljati čas sam in se zato pri staršu pojavi občutek slabe vesti. 

Slaba vest, ker niste z otrokom, ker se mora otrok že kmalu naučiti samostojnosti, ker nimate časa za izlete, druženje in vožnjo otroka na izvenšolske dejavnosti, kot to morda počnejo v drugih družinah. Čutite, da ste otroka prikrajšali, da ste sami krivi za nastalo situacijo, da bi lahko bili boljši starši. 

Občutki osamljenosti, ko imaš občutek, da je vsa odgovornost na tebi, ko z nikomer ne moreš deliti svojih strahov, s katerimi se srečuješ kot starš. Ali sem se pravilno odločil, je prav, da postavljam meje ... Starš mora biti zelo trden, da lahko stoji za svojimi dejanji in odločitvami, to zahteva veliko osebno moč.

A čeprav dajete maksimum od sebe in verjetno marsikdaj postavite svoje potrebe na zadnje mesto, občutki krivde ne izginejo. S tem pa seveda dolgoročno škodite sebi in svojemu duševnemu zdravju, saj na koncu pride do izgorelosti, občutka manjvrednosti, stisk in težav z duševnim zdravjem. Kako prekiniti ta začarani krog? 

Ločitev ni nič sramotnega

Pomembno je, da se v družbi spregovori o ločitvah in se jih ne obravnava kot nekaj sramotnega. Ločitve se dogajajo, to je stvar našega vsakdana, opozarja Erjavec Bizjakova in dodaja, da tudi v njihovih podpornih skupinah kmalu ugotovijo, kako veliko mamicam pomeni, ko slišijo zgodbo druge, ko spoznajo in si oddahnejo, da niso same s svojo zgodbo. 

Prepričana je, da bi tudi v šolski sistem morali vključiti te vsebine, da se ne bi dogajalo, da bi bilo otroke zaradi ločitve staršev sram. Da ne nosijo tega bremena, jih je treba razbremeniti in jim sporočiti, da s tem ni nič narobe, da se to dogaja, opozarja.

Kaj je starševska odgovornost?

Marsikdaj se otroku zdi, da se je znašel med dvema ognjema, in po ločitvi staršev se lahko čuti zapostavljenega, včasih celo krivega. V pogovoru smo izpostavili osebno zgodbo tekmovalke letošnjega šova Kmetija, ki je povedala, da se je po ločitvi staršev soočala s stisko in pomanjkanjem pozornosti. Da bi pritegnila pozornost svoje mame, se je odločila za skrajen ukrep: vzela je večjo količino tablet. Mnogokrat s takšnim vedenjem otrok kriči na pomoč. Mu zmoremo prisluhniti? Kaj je odgovornost starša?

Odvrzite breme lažne odgovornosti, da lahko popravite odnose med otrokom in bivšim partnerjem 

V družinah, kjer eden od staršev prevzame skrbništvo nad otrokom, se marsikdaj pri staršu vzbudi občutek odgovornosti, da bi otroku moralo biti med obiski pri drugem staršu lepo, da bi morali vplivati na dober odnos med otrokom in staršem, ki otroka videva občasno ali za vikende. Da bi morali poskrbeti, da bo drug starš dajal otroku zasluženo pozornost, ljubezen in toplino. A ta pričakovanja in občutek odgovornosti so nerealna, opozarja terapevtka. 

Kar lahko storite, je to, da imate sami z otrokom varno navezanost in zdrav odnos. Da otroku predstavljate varno točko, osebo, na katero se lahko zanese. To ne pomeni, da veš, kateri so otrokovi hobiji, kdaj ima nek nastop, kako je ime otrokovim prijateljem, kdaj so roditeljski sestanki. Varna navezanost z otrokom pomeni, da otrok, ki je v stiski, pride k staršu, mu zaupa. "Nikoli ne moremo tega izsiliti," opozarja sogovornica.

Četudi v vas tli želja, da bi imel vaš otrok kljub ločitvi na drugi strani skrbnega in predanega starša, to žal ni v vaši moči, niti ni vaša odgovornost. Otroku morate dovoliti, da z drugim staršem ustvari odnos tak, kakršen je. Četudi ni po vaših pričakovanjih. 

Popolnost, ki je nedosegljiva

Mlade mamice se rade primerjajo z vplivneži na spletu, si dajejo za primerjavo nekaj, kar ni realno in dosegljivo. S tem si naredijo res veliko škodo. V njih se zbujajo in potrjujejo občutki krivde, nezaupanja vase. Mnogi še vedno nosijo krivdo, ker otroku ne morejo omogočiti lepega življenja, srečnega otroštva. "Če smo iskreni, ali je lahko življenje samo lepo? Žal ne in to otroci hitro spoznajo," opozarja Erjavec Bizjakova. Kaj vse to prinese s seboj?

Za lastno duševno zdravje in dobro počutje smo odgovorni sami

Vprašajte se, si res želite biti mama, ki je ves čas utrujena, slabe volje, si res želite biti tak zgled svojim otrokom? Ko res začutiš, da to nikamor ne pelje, je čas, da spoznaš in si rečeš, zdaj je pa tega dovolj. Za lastno duševno zdravje in dobro počutje smo mi sami odgovorni, opozarja Erjavec Bizjakova in dodaja, da samo mi sami sebi lahko damo spodbudo, da smo prijazni tudi do sebe. 

Zanimivo je, da znamo učiti otroke, da so prijazni do drugih, spoštljivi. Kaj pa do sebe? Kaj delamo, da privzgojimo samospoštovanje? Žal zelo veliko odraslih ostaja v vlogi žrtve in dejansko vidijo le vse, kar je šlo narobe. Šele, ko rečete, da morate zase nekaj spremeniti, se lahko zgodi preobrat. In tukaj je ključna dobra podpora. "Dobri prijatelji niso tisti, ki nas poslušajo in prikimavajo našemu jamranju, pač pa tisti, ki ti rečejo, res ti je težko, slišim te in sem tukaj zate, ampak kaj boš naredil, da bo drugače?"

Čas je, da odvržemo vlogo cankarjanske matere 

Čeprav je vloga mame mnogim ženskam zagotovo osrednja življenjska vloga, pa nikakor ne pomeni, da je edina. Erjavec Bizjakova opozarja, da z vlogami, ki jih opravlja 'današnja' mama, hitro lahko postane preobremenjena. Če ne zmore ohranjati ravnovesja, jo to lahko posrka. Stres se stopnjuje, kar pa lahko vodi do izčrpanosti. To je velika problematika današnjega časa. 

Zelo pomembno je, da si mama brez slabe krivde vzame čas zase, privošči nekaj, kar jo napolni. Prav tako je pomembno, da si za vse te spremembe vzamete čas. Včasih mnogi pričakujejo hitre rezultate in zato hitro obupajo. "Naši možgani potrebujejo vztrajnost, veliko ponovitev, da bodo nekaj novega sprejeli za resnično," opozarja sogovornica.

Res redko se zgodi, da nas bodo ljudje okoli nas ali naša okolica opozorili na to, da moramo poskrbeti zase. Sami se moramo vprašati, kaj smo danes storili zase, da bomo zvečer lažje zaspali, poudarja terapevtka. Skrb za duševno zdravje je prvotnega pomena. 

Pomembno je, da se kot starši postavimo na prvo mesto in poskrbimo za svoje duševno blagostanje. Da naredimo nekaj zase, za dobro počutje. Četudi gre morda za 15-minutno toplo kopel na koncu dneva ali kakšno drugo razvajanje, zaradi katerega se bomo sprostili, se dobro počutili in bomo nežni do sebe. 

Imejte se radi!

Skrb zase naj bo na prvem mestu. Šele takrat, ko se boste začeli imeti radi, ko boste cenili vse, kar počnete zase in svojo družino, in se zavedali, da dajete maksimum in ste na koncu dneva dober človek, predvsem pa dober starš, takrat boste lahko zadihali in si priznali, da vam gre v resnici dobro. In da so v dnevu tudi trenutki, za katere je vredno živeti. Da vas ima otrok rad, da ste zanj steber in varno okolje in da je to tisto, kar šteje na koncu dneva. 

"Kako pričakovati, da te bo nekdo spoštoval, če do sebe ne premoreš ene dobre misli, nobene dobre želje zase?" pravi Erjavec Bizjakova in dodaja: "Otroci so zelo ponosni, ko vidijo, da mame same sebe vzamejo resno, da se mama začne spoštovati." 

Če povzamemo

Pomembno je, da o svojih stiskah spregovorimo, da si jih priznamo. Da smo iskreni do sebe in da prepoznamo, ko naša socialna mreža ni več podporna, ampak nam je v breme. "Tukaj je treba biti zelo iskren, ko analiziraš svojo socialno mrežo. Vprašajte se, so to prijatelji, ki me izpolnijo, mi pomagajo, ali so to prijatelji, ki me samo izžamejo," opozarja Bizjak Erjavčeva. 

Zato je pomembno, da si okrepite socialno mrežo ali jo zgradite na novo, če je obstoječa za vas škodljiva. Prav tako ne odlašajte, če menite, da potrebujete pomoč. Na voljo je kar nekaj različnih oblik pomoči, lahko se udeležite različnih podpornih delavnic, se priključite kateri od podpornih skupin, kjer si boste izmenjavali zgodbe in izkušnje.