Ločitev ima še dodatno težo, ko gre za dodelitev skrbništva nad otroki. Pri sporazumni razvezi zakonske zveze se lahko zakonca dogovorita za skupno ali deljeno skrbništvo, sodišče pa lahko to odobri, če oceni, da je to za korist otroka.

Kadar pa teče tožba za razvezo zakonske zveze in se starša ne moreta sporazumeti, se o samostojnem izvrševanju starševske pravice odloči na podlagi sodne odločbe. Takšna odločitev se lahko sprejme tudi, če je sodišče ugotovilo, da skupno skrbništvo ni v otrokovo korist.

Pri samostojnem izvrševanju starševske pravice mora sodišče določiti model, po katerem bo drugi od staršev vzgajal otroka, ter višino preživnine za tistega od staršev, ki ne živi z otrokom.

Pogosto se zgodi, da oba starša menita, da sta najprimernejša za izvrševanje starševske pravice nad otrokom, nato pa sodišče ob upoštevanju različnih dejavnikov odloči, pri kom bo otrok živel. Najpogosteje otroci po ločitvi pripadajo materi, medtem ko jih oče videva ob dogovorjenih terminih in plačuje preživnino. 

So pa tudi situacije, ko sodišče presodi, da je bolje, da otrok živi pri očetu. Pri odločanju o samostojnem izvrševanju starševske pravice sodišče upošteva naslednje dejavnike:

1. Mnenje centra za socialno delo

Eden glavnih dejavnikov je mnenje centra za socialno delo, ki oceni družinske razmere in določi, katera odločitev bi bila najboljša za otroka. Če se starša ne moreta sporazumeti o varstvu in vzgoji otroka, odloči sodišče z mnenjem organa skrbništva.

2. Psihofizično zdravje in stabilnost staršev 

Pri odločanju, kdo bo skrbel za otroka, je pomemben dejavnik duševno zdravje, ocena čustvenega stanja, zloraba substanc, življenjski slog in drugi dejavniki, ki kažejo, ali je oseba dovolj psihično in čustveno stabilna, da je zmožna skrbeti za otroka. Življenjski slog vključuje stanovanje, družinsko podporo, službene obveznosti in druge vidike vsakdanjega življenja staršev.

3. Ekonomske razmere/finančni položaj 

Gre za analizo dohodkov, življenjskih stroškov in zmožnosti skrbi za otrokove osnovne potrebe. Sodišče oceni premoženjsko sposobnost obeh staršev, da oceni, ali imata dovolj sredstev za otrokove potrebe, nego, vzgojo.

4. Želja otroka se lahko upošteva, če je otrok dovolj star

Otrokova želja se ob določeni starosti lahko upošteva, vendar se poleg želje upoštevajo še vsi drugi dejavniki, da lahko sodišče odloči v otrokovo korist. Željo lahko izrazijo otroci, ki so dovolj zreli in sposobni izražanja, največkrat so to otroci, stari 15 let.

Izkušnje kažejo, da otroci po ločitvi najpogosteje ostanejo pri materi, skrbništvo pa se lahko podeli očetom v primerih, ko mati ni sposobna starševstva, če se ukvarja z dejavnostmi, ki niso v skladu z zmožnostmi staršev, prestaja zaporno kazen, je duševno nestabilna ali zlorablja prepovedane substance, je nagnjena k nasilju in zlorabam itd.