Dedek Mraz se zelo rad fotografira, zato je z veseljem ustregel prošnji otrok in se z njimi postavil pred fotografski objektiv. No, potem pa je bil čas za vkrcanje, saj je muzejska lepotica komaj čakala, da jih popelje po prelepi Gorenjski. Počasi smo torej krenili proti Bohinjski Bistrici, a še preden smo dodobra dojeli, da se resnično peljemo s staro parno lokomotivo, nas je obiskal sprevodnik Stani, oblečen v staro habsburško železničarsko uniformo, da bi preveril, ali imajo vsi potniki ustrezne vozovnice. Takoj za njim je v kabino prištorkljal dedek Mraz, ki so mu otroci peli pesmice in pridno odgovarjali na njegova zelo zahtevna vprašanja. Ker se je izkazalo, da so bili v letu, ki se poslavlja, zelo pridni, jim je obljubil, da se bo vrnil z darili.

Veselje je tisto, kar šteje

Ob prepevanju božičnih pesmi je pot do Bohinjske Bistrice minila, kot bi mignil. Tam pa nas je čakalo prav posebno presenečenje. Po postaji so ob zvokih harmonik namreč zadonele domače melodije, ob katerih smo zamigali vsi, tudi dedek Mraz. Prijazni domačini iz Kulturnega društva Bohinj so nas pogostili s toplim čajem in piškoti, obenem pa je bil to idealen čas za bližnje srečanje s parno lepotico, ki je razposajene otroke in starše pripeljala v ta lep kraj. Navdušenja, ki je vladalo na postaji, se enostavno ne da opisati z besedami.

Med rajanjem so železničarski delavci malo podmazali staro gospo lokomotivo in kmalu smo ponovno sopihali proti Jesenicam. Dedek Mraz je držal besedo in otroke na poti nazaj res presenetil s čudovitimi darili, ki so jih bili mali navihanci izjemno veseli. Ker so bili vsi malčki vse leto zelo pridni, je bilo daril res veliko, zato je dedku Mrazu pomagal sprevodnik Stani. Dobri mož je bil navdušen nad veselim vzdušjem, ki je vladalo na muzejskem vlaku, otroci pa prav tako. Obljubili so mu, da bodo tudi v letu, ki prihaja, ostali pridni, navihani in nasmejani, tako da jih bo tudi prihodnje leto lahko razveselil z darili in jim obraz okrasil z nasmehi do ušes.