Ideje smo poiskali prii Anne Braun in Primožu Hiengu.

V tej igri izberete enega otroka, ki bo prevzel vlogo hudobnega škrata, drugi otroci pa naj ga primejo za roke. Vsi skupaj naj hodijo naokrog, medtem ko jim škrat pripoveduje zgodbo. Ko izgovori besedo hudoben, otroci hitro stečejo stran. Hudobni škrat jih mora ujeti, in ko mu spe, okamenijo. Njihov rešitelj je lahko le otrok, ki še ni bil ujet. To stori tako, da spleza med razkoračene noge okamnelega, prekine prekletstvo in oba tečeta najprej. Ko vsi otroci okamnijo, lahko igro ponovijo tako, da zadnji okamneli postane novi hudobni škrat.

Čuvaj zaklada

V tej igri nastopajo čuvaj zaklada in ravbarji, ki mu poskušajo ukrasti zaklad. Čuvaj zaklada ima zavezane oči in na tleh pazi na predmete, kot so robčki, kamni, vejice ipd. Otroci – ravbarji po tihem poskušajo priti do tega zaklada in ga ukrasti. Anne Braun pojasnjuje: "Če slepi čuvaj zasliši katerega od njih, zakliče: ''Stoj!'' in pokaže v smer, iz katere po njegovem prihaja glas. Če pri tem zares pokaže na katerega od ravbarjev, ta izpade iz igre, četudi se je s svojim plenom že začel umikati.'' Zaplenjene stvari mora vrniti nazaj. Igra traja približno pet minut in otroci nato preštejejo, koliko zaklada jim je uspelo dobiti. Nato postane čuvaj zaklada drugi otrok, zmaga pa tisti, ki mu je uspelo obvarovati največ stvari.

Zemljo krast zopet postaja zelo priljubljena med šolarji, toda mogoče ne vedo njenih podrobnosti. Pojasnite jim, naj najprej na tla narišejo manjše sonce, okrog njega pa veliko Zemljo, ki jo razdelijo na toliko držav, kolikor je igralcev. Potrebujejo še palico in njen lastnik napove vojno drugim ter jo vrže v državo, ki jo je izbral za napad. V knjigi 500 kratkočasnih avtor nadaljuje: ''Drugi se razbežijo takoj, ko palica pade, lastnik napadene države pa stopi nanjo in zakliče: ''Stoj!'' Vsi igralci morajo obstati, on pa poskuša s palico zadeti katerega od soigralcev.'' Če je pri tem uspešen, ima dovoljenje, da si prilasti toliko nasprotnikove države, kolikor uspe, ne da bi prestopil meje svoje. Nasprotno – če ni zadel tistega, ki ga je s palico ciljal, lahko ta njemu vzame del ozemlja. In tako nadaljujejo, dokler nekdo od otrok ne ostane brez ozemlja, zmagovalec je tisti, ki postane večinski lastnik.

Lisici in kokoši

Otroci naj na tla narišejo brlog v obliki kvadrata, v katerem bosta doma dve lisici. Ostali otroci so kokoši. Ena od lisic je lovec, ki lovi kokoške. Ko se jih dotakne, mora kokoš k drugi lisici v brlog. Ostale še naprej bežijo pred lisico, lovcem, obenem pa poskušajo osvoboditi ujete kokoške tako, da se jih dotaknejo. Toda če se pri njihovem reševanju lisica, čuvaj, samo dotakne njihovega rešitelja, je tudi ta kokoš potem ujetnica. Otroci morajo pri tem paziti, da lisica, čuvaj, ne sme prestopiti mej svojega brloga. Ko so vse kokoške ujete, je čas za novi lisici.

Železni možiček

En otrok je železni možiček, ki poskuša ujeti druge. Ampak če se preganjani prime železnega predmeta, recimo plezala, cestne svetilke, klopce ipd., je zaščiten pred lovilcem. Kljub temu pa se otroci ne smejo ves čas držati železne stvari, ker drugače lahko železni možiček zakliče: ''Ti boš mačka, jaz sem miš, če ne stečeš, ti loviš!'' Prvega, ki ujame, postane novi železni možiček.

Seveda pa ne pozabite na igre, ki se prenašajo z generacije na generacijo: gnilo jajce, skrivanje, pepček, frnikulanje, ravbarji in žandarji, pes in mačke, črni mož ...