Lindgrenova si je začela kar sproti izmišljevati zgodbe o močni in junaški deklici, leta 1944 pa je med zdravljenjem izpahnjenega gležnja v Stockholmu končno našla čas, da jih je tudi zapisala.
Sprva je bil rokopis zavrnjen. Pika Nogavička je nato izšla kot njeno drugo književno delo pri ugledni založbi Raben in Sjörgen, pri kateri je Lindgrenova dobila tudi prvo nagrado za otroško knjigo. Do leta 1948 sta prvemu delu sledili še Pika Nogavička se vkrcava na ladjo in Pika Nogavička v deželi Taka-Tuka.
Film o Piki Nogavički
Na Švedskem je bilo posnetih več filmov o Piki Nogavički. V vlogi Pike se je preizkusilo več igralk, širši javnosti pa se je gotovo v spomin najbolj vtisnila Inger Nilsson.
Kot je Nilssonova povedala v intervjuju za nemško tiskovno agencijo dpa, se je morala pozneje precej boriti za to, da ljudje v njej ne bi videli le Pike Nogavičke, ampak ponovno Inger: "Bilo je težko in je včasih še vedno. Vedno sem se morala spopadati s tem, zakaj sem tam. Me pri filmu želijo zaradi moje nadarjenosti, ali zato, ker sem bila Pika."
Ljudje jo prepoznavajo še danes. Sama to pripisuje temu, da so ljudje filme, v katerih je odigrala Piko, videli kot otroci, nato so jih gledali s svojimi otroci, pa potem ponovno z vnuki. S Perssonovo in Parom Sunderbergom, ki je zaigral v vlogi Tomaža, je drugače. Nista se podala v igralske vode. Sta "navadna človeka" in živita v Španiji, pravi Nilssonova.
Nov prevod Pike Nogavičke
Ob jubileju Pike pa tudi ob 70-letnici svojega delovanja je založba Mladinska knjiga letos izdala nov prevod Pike Nogavičke. Zanj je poskrbela Nada Grošelj.
Slovenci smo nov prevod dobili prvič po letu 1958. Piko je doslej več generacij poznalo v prevodu Kristine Brenkove. Uspešnica Lindgrenove je v Sloveniji doživela 19 ponatisov, bila prodana v 140.000 izvodih in se s tem zapisala kot najbolj prodajano prevodno mladinsko delo, je na predstavitvi knjige septembra letos povedala urednica mladinskega leposlovja Alenka Veler.
Grošljeva je v intervjuju za STA dejala, da Pika še danes pooseblja sanje vsakega otroka, da bi bil močan, neodvisen in da z njim ne bi manipulirali.
Razkrili pa so skrivnost o medvedku Puju.
Spoznajte otroka s čarobnim svetom knjig Knjige imajo posebno moč, da popeljejo otroka v svet pravljic, ki jim pomagajo pri razvoju. Vedno si vzemite čas za branje z najmlajšimi družinskimi člani, naj vam ne bo žal, saj tako veliko vlagate v njihovo prihodnost. Dojenček, star samo nekaj mesecev, lahko že gleda slike v slikanici in posluša vaš glas. Otroci obožujejo zvoke besed in seveda tudi opazijo črke na knjižnih straneh. Branje pravljic, pripovedk, basni … naglas spodbudi otroško domišljijo in jim pomaga, da razumejo svet okrog sebe. Branje razvija tudi govorne veščine in jih pripravlja na razumevanje pisne besede. Če boste pogosto brali otrokom, ne samo priložnostno, se bodo sami naučili brati povsem naravno, tako kot so se naučili hoditi in govoriti. Spoznajte otroka s čarobnim svetom knjig, naj vam ne bo žal nobenega obiska knjižnice, knjigarne, knjižnega sejma. Vlagajte v knjige in ne v plastične igračke. Kakšne knjige brati? Na tržišču je ogromno knjig za mlajšo publiko. Na začetku izberite takšne, ki vsebujejo veliko slik, z leti pa je lahko zgodba daljša. Če pa želite, da se otrok sreča z ogromnim številom različnih knjig, se sprehodite do bližnje knjižnice in ga včlanite. |
Komentarji (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV