Pri založbi Macmillan & Co so izid Alice v čudežni deželi načrtovali za 4. julij 1865. Junija je bila knjiga natisnjena v nakladi 2000 izvodov, od tega so jih 50 vnaprej poslali avtorju. Kmalu zatem je ilustrator John Tenniel Carrollu sporočil, da je "docela nezadovoljen s tiskom ilustracij". Caroll je zato tiskanje knjige zaustavil in založbo prosil, če lahko vrne prejete izvode, piše spletni portal The Guardian.

Pisatelj je 2. avgusta v svoj dnevnik zapisal: "Dokončno sem se odločil, da je treba Alico znova natisniti in da je treba 2000 izvodov zavreči."

V uvodu v eno poznejših izdaj je ameriški pisatelj in poznavalec Carrollovega dela Morton N. Cohen zapisal, da bi bil Carroll verjetno zadovoljen tudi s prvim natisom in bi bil morda pazljivejši pri ponatisih, a da je s svojo odločitvijo želel predvsem zadovoljiti svojega brezkompromisnega ilustratorja.

Kot je še zapisal Cohen, je pisateljeva odločitev pripeljala do tega, da je umaknjena prva izdaja danes zelo zaželena pri zbirateljih, ki so zanjo pripravljeni zamenjati velik del svoje knjižnice. Bibliotekarji sanjarijo o tem, da bi odkrili kakšen doslej še nepoznan izvod, literarni zgodovinarji pa želijo razvozlati, kako so lahko tako radikalno takrat obravnavali otroško knjigo.

Kot navajajo pri Christie's, kjer bodo knjigo ponudili na dražbi 16. junija, gre za zelo redek izvod. Od danes poznanih jih je 16 v javnih knjižnih zbirkah, šest jih je v zasebni lasti.

Izvod, ki ga bodo ponudili pri Christie's, je Carroll podaril kolegu z univerze Georgeu Williamu Kitchinu, ta pa ga je podaril hčerki Alexandri. Izvod je dala na dražbo leta 1925, nato je zamenjal več lastnikov, dokler ni nazadnje prišel v roke poznavalcu Carrollovega dela Jonu Lindsethu.