- Kako ste se vi igrali kot otrok?

Skupaj z vrstniki sem večino časa preživel zunaj. Na igrišču in v gozdu. Ves čas sem bil v pogonu, v gibanju. Igre z žogo (nogomet, med dvema ognjema in druge manj znane), skrivalnice, streljanje, raziskovanje starih ali še ne zgrajenih hiš. Rad sem plezal na drevesa, gradili smo bunkerje, rabutali, razvijali koordinacijo oko - roka s pomočjo frnikol, se igrali zemljo krast. Veliko časa sem preživel tudi na svojem rdečem BMXu. Izmislili smo si veliko različnih izzivov, kako tekmovati med sabo: sami smo si naredili pingpong mizo in eno sezono vsak deževni dan igrali to igro in še in še. Jaz sem predvsem ves čas gibal, manj sem ustvarjal.

- Kako se igrajo vaši otroci v primerjavi z drugimi?

To vse lahko počnete poleti na prostem ...
Domiselne igre naše mladosti ...

- Zakaj je igra brez nadzora odraslih tako pomembna?

Veliko je prednosti proste, nenadzorovane igre. Meni ena pomembnejših je, da imajo takrat otroci sami nadzor. Nadzor nad sabo, ki je pomemben za razvoj nadzora nad lastnim življenjem. Dokler so v bližini odrasli, ki jih stalno opominjajo, usmerjajo, omejujejo, dajejo navodila, jih kregajo in tudi hvalijo, otroci težko pridejo v stik s svojo notranjo iniciativo. Ne usmerjajo sami sebe na način, kot je naraven njim. V dovolj veliki meri ne morejo preizkušati, česa so zmožni in česa ne, kakšne so naravne posledice določenega vedenja. Zato izgubljajo priložnosti za spoznavanje sebe, za razvoj samega sebe v skladu s svojo pravo notranjo naravo. Če otroke preveč vodimo, sicer vse bolj postajajo podobni nečemu, kar mi mislimo, da je dobro, a so hkrati vse manj v stiku sami s sabo, kar povzroča številne težave tako otrokom kot odraslim.

Seveda ne trdim, naj se otrok zdaj le prosto igra, naj ne bo tudi nadzorovan, usmerjan. Seveda potrebuje tudi omejitve, tudi da ga nekdo nekaj nauči. Trdim pa, da otrok potrebuje tudi dovolj časa, da preizkuša sam sebe, svoja znanja, da se ima čas zares sprostiti, da ima tudi popoln mir, da lahko njegovi možgani sploh obdelajo vse številne informacije, ki jih sprejme čez dan, teden. Tudi zato je danes veliko nemirnih otrok - enostavno nimajo prostega časa, v katerem bi lahko "pospravili" vse informacije v ustrezne "predalčke".

Bolje se razvija tudi občutek, zavest, da imamo energijo za vplivanje na svet od znotraj, iz sebe navzven. Danes ogromno otrok podzavestno razvija prepričanja, da je njihova sreča odvisna, kaj bo nekdo drug naredil za njih, od zunanjih dražljajev. Otroci, ki se prosto igrajo, pa morajo svoje nezadovoljstvo, frustracije premagovati od znotraj.

- Zakaj menite, da so se otroci umaknili z igrišč?

Zaradi nekritičnega strahu staršev, da se bo njihovim otrokom kaj zgodilo, zaradi privlačnosti ekranov za otroke, zaradi množične ponudbe popoldanskih aktivnosti, ki daje občutek nujnosti udeležbe. A težava je tudi, da se veliko popoldanskega "urnika" otrokom "križa" - enkrat enega ni, drugič drugega in se res težko dobijo na igrišču. Ne smem pozabiti dodati tudi obsežnih domačih nalog, učenja.

- Kako se razlikuje igra "modernih" otrok od tiste v 70, 80, 90-ih letih? Ali otroci danes sploh še poznajo stare igre, gumitvist, frizbi, zemljo krast ...? Kako bi jih obudili?

Osnovna prosta otroška igra je nekaj univerzalnega po vsem svetu. Ne le pri ljudeh; vsi sesalci imajo v sebi naravno vgrajeno potrebo po igri, ki ima funkcijo razvoja veščin za preživetje. Če otroka pustimo nekaj časa popolnoma pri miru, se bo zagotovo začel igrati. Kar koli.

Naše stare igre so bile nam všeč, nekatere danes otroci poznajo, nekatere ne. Naš namen ni toliko obuditi stare igre, kot je zagotoviti otrokom čas za igranje. Bodo pa te igre odrasli v soboto, 12. maja, marsikje po Sloveniji pokazali svojim otrokom, se jih igrali z njimi. Verjamem, da bodo otroci zelo uživali in bodo to pozneje počeli tudi sami.

- Kako in zakaj se vam je porodila misel za projekt Slovenija se igra?

Pri Društvu Naturo si prizadevamo za spodbujanje proste igre z zelo različnimi projekti. A učinek se dogaja prepočasi. Z našimi igralnimi dnevi imamo omejen domet, saj ne moremo biti na več lokacijah hkrati. Cele generacije otrok izgubljajo prosto igro, kar je škoda. Kako pospešiti, da bo cela aktualna generacija otrok začutila smisel prostega igranja? Tako, da pripravimo igralni dan za vse otroke in odrasle hkrati. Tako se je porodila ideja o projektu Slovenija se igra in najprej je bilo treba poiskati ambasadorje.

- Kdaj, kako in kje vse bodo dogodki po Sloveniji 12. maja?

Dogodki bodo na več kot 50 lokacijah po vsej Sloveniji. Točne lokacije so označene na spletni strani slovenijaseigra.si. Vsak ambasador si je izbral svojo uro pričetka in jo sporočil ljudem v svoji okolici, vsak je s svojo ekipo tudi pripravil "program". Otroci in odrasli se bodo igrali stare in nove igre, tiste, ki ste jih že vi navedli, pa razne štafetne igre. Nekje se bodo v kakšni tekmi pomerili otroci in odrasli, peklo se bo na žaru, nekje bodo v sklopu projekta obnavljali igrala na igriščih. V moji ulici pa vem, da otroci pripravljajo tudi glasbeni nastop za odrasle. Te dni se učijo pesem, sami so si naredili glasbila. 

- Kako boste dogodek organizirali v vaši ulici?

Nekaj sosedom, s katerimi imamo več stika, že dva meseca govorim, naj si rezervirajo 12. maj za piknik, vsem ostalim sem nalepil plakat na vhodna vrata. Z enim sosedom sem se dogovoril, da bo prinesel žar, jaz bom drugega, vem, da tretji sosed rad peče na žaru. Že lani sem jih tako "zbobnal" skupaj na igrišču in je bilo super. Že pozimi so me nekateri spraševali, če bomo letos spet imeli en tak piknik. Otroci so lani pripravili gimnastični nastop, letos bo glasbeni, igral se bo nogomet ... Meni je bolj blizu spontani razvoj dogodkov, kot da vse vnaprej pripravim, organiziram.

- Kakšen odziv pričakujete? Koliko otrok se bo po vaših ocenah zbralo na slovenskih igriščih?

Nekateri dogodki bodo večji, nekateri manjši. Težko je oceniti, koliko bo otrok. Če bi jih bilo na vsakem dogodku v povprečju 20, je to skupno 1000 otrok. Ni pa ta podatek edini pomemben. Jaz sem vesel, da ste podprli akcijo, da delate prispevke, saj širimo zavest o pomenu igre in druženja. Zato verjamem, da bo postopno vse več otrok na igriščih, da bodo spet nazaj dobili čas za spontano, prosto igro z vrstniki.

- Kdo vse vas je podprl? Ste jih vi pozvali k sodelovanju ali so se odzvali sami?

Podprlo nas je 18 znanih Slovencev, poimenovali smo jih znane face. Prvi je bil predsednik države Borut Pahor, potem sta sledila Sašo Đukič (mama Manka) in Franci Kek, nato še Trkaj, Maja Založnik, Urban in Jasmina Praprotnik, Ivjana Banič, Nina Držaj, Janja Urbančič, Vesna Zornik, David Urankar, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač, Alenka Čebašek, Lucija Čirović, Uroš Zorman, Sašo Stare, Neisha in Ajša Vodnik. Zaenkrat oni, verjamem, da se jim bodo v prihodnosti pridružili tudi drugi. Vse smo mi poklicali, jim pisali. Ampak so se takoj odzvali, takoj podprli, zelo hitro napisali in poslali podporno izjavo, Lucija Čirović je celo posnela video. Res so face! :)

- Kako se lahko nekdo aktivno vključi, postane ambasador? Kaj se pričakuje od ambasadorjev?

Vsak, ki bi želel aktivno prispevati k namenu projekta - spodbuditi otroke k prosti igri in krepiti povezanost med ljudmi, ki živijo v njegovi okolici - lahko postane ambasador projekta Slovenija se igra. Obišče spletno stran slovenijaseigra.si ter po prijavi dobi vsa potrebna navodila in usmeritve, odgovore na vprašanja. Včasih se sicer zgodi, da ožja organizacijska ekipa časovno vsega ne zmore, ampak tako je. Časa je bilo malo.

Od ambasadorjev se v osnovi pričakuje le eno stvar - da 12. maja skliče svojo ulico, vas, naselje na neko skupnostno točko. Za ambasadorje smo pripravili plakate, ki jih lahko nalepijo v svoji okolici. Če se je ambasador odločil, da bo žar, potem je smiselno, da ga prinese on ali se z nekom dogovori. Nekateri ambasadorji so vlogo razširili, vključili so se tudi v pomoč nam, ožji ekipi pri snovanju celotnega projekta, ali pa so organizirali večji dogodek, vključili lokalno šolo, vrtec, podjetja.

Zelo različni dogodki bodo. Jaz osebno bom naredil zelo majhen dogodek, ker mi je pomembno, da se družimo ljudje, ki se skoraj vsak dan srečamo pred blokom, a imamo redko čas spregovoriti kaj več kot pozdrav. Se pa zelo veselim vseh povratnih informacij, kako je bilo na vsakem dogodku.

- Ali gre za enkraten dogodek ali razmišljate o tradicionalnih akcijah? Če da, kakšnih?

Projekt Slovenija se igra bi radi izpeljali vsako leto v mesecu maju, nekako na začetku tople sezone za igranje na prostem. Ni pa to najbolj enostavno ob vseh družinskih, službenih in hobi aktivnostih celotne ožje ekipe. A letos smo naredili ogromno dela v zelo kratkem času. Zdaj bomo imeli pred sabo še celo leto. Spletna stran je vzpostavljena, po vsej Sloveniji imamo mrežo super ambasadorjev, ki bodo že letos delali ali pomagali pri dogodkih, in verjamem, da tudi drugo leto. Tako da mislim, da bo vsako leto lažje in da bi tudi vsako leto več dogodkov.