Za vas pri ustvarjalnosti ni omejitev. Kaj vse znati ustvariti, izdelati, narediti …? Kaj vse pri vas nastane iz fimo mase, volne, papirja …?

Ustvarjanje res ne pozna meja. Sama izdelujem iz različnih materialov – največ iz volne, papirja in polimerne gline. Najbolj znane so gotovo moje kvačkane kapice za najmlajše, saj so drugačne od običajnih, ponavadi so v obliki risanih junakov, živalic in podobno. Izdelujem tudi spominke in figurice iz fimo mase. Izpostavila bi predvsem magnetne »slovenske« srčke, kakor jim pravim, prikazujejo pa slovensko tradicijo. Tako jih največkrat krasijo potica, trta, grozdje, suha roba, nageljni ipd., sam srček pa je v barvah slovenske zastave. Moja velika strast je tudi ustvarjanje iz papirja. Tako izpod mojih rok nastajajo voščilnice in scrapbooki. Ne maram dolgočasnih voščilnic, zato rada poskrbim, da je že odpiranje voščilnice za prejemnika prava atrakcija – od zabavnih 3D-oblik, do »eksplodirajočih« motivov in voščilnic, ki se nikoli ne končajo. V zadnjem času so postale popularne tudi voščilnice, ki izgledajo identične kot kos prave torte in omogočajo, da slavljencu torto pošljemo kar po pošti.

Se spomnite svojega prvega izdelka, katerega so vsi hvalili?

Če sem iskrena, se ne spomnim. Z ustvarjanjem sem namreč začela že v zgodnjih otroških letih in se prav veliko ne spomnim, mi pa mami velikokrat pove, da sem bila že od nekdaj nadarjena za ustvarjanje.

Kaj ste najprej spletli? Vam je bil izdelek všeč?

Moj čisto prvi izdelek iz volne so bili otroški copatki. Bili so mi zelo všeč, le malce premajhni so bili za pravo otroško nogico, zato so končali kot obesek za ključe.

Ustvarjali ste že kot deklica. Kako ste sploh ugotovili, da ste nadarjeni na toliko različnih področjih?

Ustvarjam že, odkar pomnim. Že ko sem bila majhna, sem kar naprej nekaj čečkala in lepila skupaj. Idej sem imela vedno ogromno in nikoli se nisem hotela omejiti samo na eno stvar, npr. samo na kvačkanje ali samo na izdelovanje iz papirja.

Kaj najraje počnete? Pri čem se najbolj sprostite in pride vaša domišljija, kreativnost na plan?

Odvisno od razpoloženja. Imam obdobje, ko bi ves dan samo kvačkala, nato dam kvačko za nekaj časa na stran in ustvarjam samo iz papirja, spet drugič rišem, slikam ipd. Težko se opredelim samo za eno stvar.

Vaše kape za otročke so res izvirne. Kje dobite navdih?

Odkar imam tudi sama otroka, so risanke skoraj vsakodnevno na sporedu in velikokrat mi ravno risani junaki služijo kot navdih. Včasih na kakšno idejo naletim tudi na internetu, včasih pa kaj nastane kar tako, iz glave.

Vas bližnji podpirajo pri tem? Kako okolica gleda na to, da ves čas nekaj režete, lepite, šivate, pletete …?

Seveda, bližnji so navdušeni nad tem, kar počnem, kar mi zelo veliko pomeni. Verjamem pa, da jim grem včasih verjetno že pošteno na živce, saj imam svoj ustvarjalni material vsepovsod in nikoli nimam dovolj prostora, kamor bi ga v celoti pospravila, čeprav mi nikoli nič ne rečejo o tem.

Menite, da je za rokodelske izdelke sploh zanimanje? Smo Slovenci odprti za unikatne, ročno izdelane stvari?

Na to vprašanje pa zelo težko odgovorim. Na eni strani so ljudje, ki ročna dela izredno cenijo in jim ni škoda dati nekaj evrov več za kakovosten izdelek domače izdelave, na drugi strani pa marsikdo sploh ne ve, koliko dela, truda in ljubezni je vloženo v posamezen izdelek in obtožujejo ustvarjalce, kako imajo navite cene. Včasih celo koga slišiš, zakaj bi dal npr. 15 evrov za eno kapo, če jo lahko v trgovini kupi za 5 evrov. Menim, da je vseeno ogromna razlika med izdelki, ki jih proizvajajo serijsko in zanje porabijo deset minut, in med izdelki, za katere se mora nekdo v celoti posvetiti njihovi izdelavi in za to porabi ogromno časa in včasih tudi živcev. Marsikdo se tudi ne zaveda, da ustvarjalec na koncu sploh ne dobi toliko denarja kot neka stvar stane, saj so tu še stroški materiala in davek, ki ga mora plačati od vsakega prodanega izdelka. Sicer pa sem sama do sedaj večinoma imela dobre, pozitivne izkušnje s kupci in na splošno menim, da Slovenci zelo lepo sprejemajo ročno izdelane stvari, problem je le, da si jih dandanes vsak ne more privoščiti, kar je res škoda, saj je v Sloveniji res veliko kakovostnih in zanimivih ustvarjalcev.