Že dve skodelici čičerike na dan nas dnevno oskrbita z zadostno količino vlaknin. A čičerikine imajo posebno lastnost – bolje nadzorujejo količino maščob v krvi, trigliceridov in količino slabega holesterola LDL. Vsekakor je čičerika stročnica, ki lahko v nadzorovanju naše prebave postane največji zaveznik.

Začelo se je na vzhodu

Čičerika prihaja z Bližnjega vzhoda, kjer v prehrani že od nekdaj prevladujejo stročnice, te so namreč bogat vir beljakovin. Prvi zapisi o njenem uživanju segajo sedem tisočletij v preteklost, prvič pa so jo začeli pridelovati 3000 let pred našim štetjem, nato pa se je razširila še v Indijo in Etiopijo. Gojili so jo že starodavni Egipčani, Grki in Rimljani, v 16. stoletju so jo Španci in Portugalci med kolonizacijo prenesli tudi v subtropske regije. Danes je največ pridelajo v Indiji, Pakistanu, Turčiji, Etiopiji in Mehiki.

Videz

Okus čičerike, ki je pravijo tudi egiptovski grah, spominja na lešnike in je kremaste teksture, čeprav je malce škrobnata in zrnasta. Na voljo je v suhi obliki, lahko pa jo kupimo tudi konzervirano. Zlasti v indijski kuhinji in kuhinji Bližnjega vzhoda je nepogrešljiva v humusu, curryjih in falafelu. V osnovi obstajata dve vrsti čičerike. Najpogostejša je "kabuli", to tako v trgovinah kot solatnih barih najdemo najpogosteje, je kremne barve, enotne oblike in dvakrat večja od tipa "desi". Slednja je poleg manjše velikosti tudi precej temnejša, rjava ali črna ter precej bolj nepravilne oblike. Z botaničnega vidika ima čičerika tipa "desi" debelejši semenski ovoj. Obe pa imata veliko koristnih snovi, ki ob uživanju blagodejno vplivajo na naše zdravje.

Pomaga naši prebavi

Vse stročnice so znane po visoki vsebnosti vlaknin. Več kot 70 odstotkov vlaknin, ki jih čičerika vsebuje, je v vodi netopnih, v črevesju pa jih bakterije razgradijo v maščobne kisline s kratkimi verigami – ocetno, propionsko in butirično kislino. Te lahko celice v črevesju porabijo za energijo, zlasti zadnja je za celice, ki sestavljajo naše črevesje, najboljši vir energije, tako pa naše črevesje ohranja zdravo in aktivno. To pomeni manj zdravstvenih težav, vključno z manjšo možnostjo pojava raka na črevesju.

In še in še

Naš organizem je občutljiv na reaktivne molekule kisika, ki najhitreje prizadenejo srčno-žilni in živčni sistem ter pljuča. Z vidika antioksidativne sestave je čičerika poglavje zase. Betakaroten, flavonoidi, vitamina C in E so le vrh ledene gore. Zlasti pomemben je mineral mangan, že skodelica čičerike nas z njim oskrbi v 85 odstotkih naših dnevnih potreb. Čeprav čičerika sama po sebi ni mastna hrana, vsebuje tudi večkrat nenasičene maščobne kisline.

Za uravnavanje sladkorja v krvi so najpomembnejše vlaknine in beljakovine, ki stabilizirajo pretok hrane skozi naš prebavni sistem. Ker ima čičerika močna sestava vitaminov in mineralov, vključno z antioksidanti, se je odlično izkazala v raziskavah, pri katerih so ugotavljali stabilnost krvnega sladkorja, kar gre pripisati dobri prebavi. Že majhni dnevni vnosi čičerike v telo imajo na raven sladkorja v krvi pozitivne učinke.

Kako jo pripraviti

Če jo kupujete v zrnju, pazite, da to ne bo polomljeno. Suho zrnje lahko v temnem in dobro zaprtem prostoru, ki je zaščiten pred vlago, hranite tudi do 12 mesecev. Tudi konzerviranje čičeriki ne škodi v veliki meri, beljakovin in vlaknin je v njej zaradi konzerviranja manj le za kakšnih 15 odstotkov. Vitamini skupine B se v njej ohranijo prav v takšnih količinah, nekateri vitamini iz te skupine pa kažejo v primerjavi s surovo še višje koncentracije, a je izguba folatov – eden izmed vitaminov skupine B – precejšnja, za več kot 40 odstotkov.

Preden čičeriko skuhate, zrnje operite pod curkom hladne vode. Da bo lažje prebavljiva in boste skrajšali čas kuhanja, kar tudi pomaga pri ohranjanju hranilnih snovi, jo čez noč namočite v trikratni količini hladne vode. Lahko pa zrnje v vodi zavrete, kuhate dve minuti, z ognja odstavite in jo pustite dve uri stati. Nato vodo odlijte, čeznjo nalijte svežo, zavrite in pri delno pokriti pokrovki kuhajte uro do uro in pol, dokler se zrnje ne zmehča. Pri tem peno in sluz z vrha odstranjujte. Kuhano lahko posujete z najljubšimi začimbami in si tako pripravite zdrav prigrizek, dodajte jo solatam, zelenjavnim juham, če ji dodate olivno olje, feta sir in origano, vse to pa postrežete s kuhanimi testeninami, dobite zdravo in lahko glavno jed.

Pražena čičerika s tofujem in limono

2 žlici olivnega olja
1 majhna čebula
250 gramov kuhane čičerike
150 gramov špinače
200 gramov tofuja
2 majhni bučki
sok in lupinica ene limone
sol

Na eni žlici vročega olja prepražimo čebulo, ko ta postekleni, dodamo čičeriko in sol. Pražimo, dokler čičerika ne pozlati in postane hrustljava. Dodajte na kosce zrezan tofu in pražite le toliko, da se tofu pregreje. Primešajte natrgano špinačo, posodo odmaknite z ognja, vsebino preložite na krožnik. Na drugi žlici olja v isti ponvi prepražimo na kosce narezane bučke, ki jih ne lupimo. Pražimo le toliko, da začnejo spreminjati barvo. Nato jim dodamo čičeriko in tofu, primešamo limonin sok in lupinico ter po želji še dosolimo.