Dobrodošlica navihanim kuštravcem, ki radi tudi pljuvajo, se bo dogajal v obliki celodnevnega družinskega dogodka. V nedeljo tretjega oktobra bo tako Živalski vrt Ljubljana zaznamovalo druženje tako malih kot tudi velikih obiskovalcev.

Jesenski dan bo torej obarvan južnoameriško, od koder alpake tudi prihajajo. Visoke živalske goste bo najprej pozdravil Ribič Pepe. Obiskovalci, predvsem otroci, se bodo lahko ustavili na različnih delavnicah. Poslušali bodo pravljice, poskušali poljščine iz Južne Amerike in spoznali še ostale prebivalce te celine.

V živalskem vrtu vam bodo predstavili tkanje in izdelovanje preje, barvali boste volno in iz nje izdelovali najrazličnejše izdelke.

Tisti malce starejši pa boste z veseljem prisluhnili Piki Božič, Tinkari Kovač in si ogledali veliko ZOO Fashion modno revijo s priznanimi slovenskimi top modeli in kreatorji.

Mali »pljuvači«

Majhna podolgovata glava na dolgem vratu z velikimi temnimi očmi, ki zelo zvedavo gleda, pripada eni izmed štirih vrst južnoameriških kamel, ki se imenuje alpaka. Pokriva jo gosta in zelo mehka dlaka, ki je lahko belo, rjavo, sivo ali črno obarvana. Na dolgih in vitkih nogah spretno in lahkotno hodi po visokogorskih pašnikih in skalovju. Pravi virtuoz pa je v pljuvanju, kadar se počuti ogroženo. Zadene točno v obraz, saj meri v oči plenilca. Alpake lahko tehtajo do 65 kg in v višino zrastejo do okoli metra. Živijo pa lahko več kot 20 let.

Živijo v čredah, ki jih sestavlja vodilni samec, več samic in njihovi mladiči. Svoj prostor označijo z iztrebki. O ogradi pa se vedno iztrebljajo v isti kot, zato je čiščenje za njimi enostavno. Alpake se parijo enkrat letno. Po skoraj leto dni dolgi brejosti samica skoti le enega mladiča, dvojčki so zelo redki. Značilno je, da mladiča ne obliže in tudi ne poje posteljice, kot to naredijo nekatere druge živali. Mladič se v slabi uri postavi na noge in takoj sledi samici.

Čreda se ubrani pred manjšimi plenilci s sprednjimi nogami, z brcanjem in pljuvanjem. Pljuvajo slino, lahko pa tudi vsebino napol prebavljene hrane, kar ima zelo neprijeten vonj. Pljuvajo se tudi med seboj, včasih lahko pljunejo tudi človeka.

Koristna volna

Alpak v njihovi domovini ne gojijo zaradi mesa niti kot hišnih ljubljencev, čeprav so najmanjše in najbolj krotke ter družabne med južnoameriškimi kamelami. Od 20-70 mikronov tanka dlaka, ki je lahko bodisi izredno mehka in gosta ali gladka in svetleča, je tisto, kar najbolj odlikuje alpake. So edine med kamelami, katerih dlako v pomembnih količinah uporabljajo za proizvodnjo preje ter tkanin za modno industrijo.

Več kot tri četrtine alpak vzrejajo na območju travnatih višavij Peruja, Bolivije in Čila, kjer se z vzrejo alpak preživlja kar okrog 120.000 gospodinjstev. Približno 50-glave črede navadno predstavljajo njihov edini prihodek. Vse več pa jih vzrejajo tudi v Severni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, pa tudi na Kitajskem. V Peruju, ki je glavni proizvajalec, letno proizvedejo okrog 6.500 ton alpakine volne, z izvozom dlake na kitajski, nemški in italijanski trg pa zaslužijo približno 50 milijonov dolarjev letno.

Iz alpakine dlake izdelujejo predvsem prejo za pletenine, pregrinjala, preproge ter dodatke v modni industriji, zaradi majhne teže in odličnih lastnosti zadrževanja toplote pa jo vse bolj uporabljajo tudi za športna oblačila.