Le kateremu otroku ne gre na smeh, ko le nekaj metrov stran, sicer na varni razdalji, izza ograje zagleda pravega pravcatega leva in geparda? In ko ti prijazni slon igrivo pomaha z rilčkom? Kako smo vsi že kot otroci vzdihovali ob pogledu na divje živali afriških step, ki smo jih prek televizijskih ekranov videli le v dokumentarnih filmih? Zakaj si ne bi privoščili krasnega družinskega popoldneva v njihovi družbi in se o njih naučili marsikaj novega? Združimo prijetno s koristnim, oborožimo se z zvedavostjo, polnim košem dobre volje, pokrivalom in sončno kremo – pripekajoče pomladno sonce namreč ne prizanaša z opeklinami. In ne pozabite obuti udobnih športnih copat, ko se boste navkreber po peščenih poteh podali raziskovat kraljestvo ptic, gamsov, kozorogov in volkov. Najmlajše boste lahko najhitreje in najlažje premikali v otroških vozičkih, pa še preizkušen nasvet mamice ne bo škodil, da se nikar ne zanašajte na plastične tricikle, saj boste tako vi kot otrok kmalu utrujeni.

Pestrost živalskega sveta na obrobju Ljubljane

Živalski vrt Ljubljana v osnovi daje prednost domorodnim živalim, a boste našli tudi veliko tujerodnih. Na področju krajinskega parka Tivoli–Rožnik–Šišenski hrib vas bo spodnji del živalskega vrta razveseljeval z nam vsaj v živo ne tako poznanimi živalmi, zgornji del pa vam bi ponudil vpogled v domorodne živalske vrste. Ljubljanski živalski vrt zavzema 19, 6 hektara površine, po šestih kilometrih in pol sprehajalnih poti pa se vam bo v restavraciji sredi živalskega vrta prilegel sladoled ali osvežilni sok.

Kot nalašč za poučen izlet

Mamica Janja iz Novega mesta je z nami delila družinski sobotni izlet v živalski vrt. Obiskali so ga popoldne in avtocesto zapustili na izvozu Brdo, do zoološkega vrta pa so jih natančno vodile gosto posejane in nazorne table. Malce težko je bilo sicer najti parkirišče, saj je ob lepem vremenu obisk precej velik. „Tisto soboto, ko smo se v živalski vrt odpravili mi, je sonce že neusmiljeno pripekalo, čeprav je bil april.“

Za dnevno vstopnico bodo predšolski otroci morali odšteti štiri evre, šoloobvezni pa pet, odrasli bodo za vstopnico plačali sedem evrov, za najmlajše do drugega leta starosti pa je vstop brezplačen. Zagrizeni ljubitelji živali si lahko kupijo tudi celoletne vstopnice in vrt obiskujejo praktično vsak dan. Predšolski otroci bodo zanjo odšteli 20 evrov, šoloobvezni 25, odrasli pa 35 evrov. Splača se, da si pred obiskom ogledate tudi urnik hranjenja, kupon zanj vas bo stal dodatnih pet evrov.

Prost vstop v malo kraljestvo

Takoj ob vhodu najmlajše čaka posebna poslastica – Mini ZOO. V ogradi si prostor delijo domače živali, ki se jim lahko približamo in jih božamo. Kako otrokom poskoči srce, ko pobožajo prašička, ki začne kot kužek migati z repom. In kako lepo je videti pujska, ki si mesto v senci in popoldanski spanec deli z dvema mladima kozicama. Seveda je tu potrebna pazljivost, otroci jih ne smejo dvigovati, loviti ali prenašati, saj se te lahko prestrašijo.

Še živalcam je bilo vroče ...

Janja pravi, da so se tisti dan živali zaradi hude vročine zadrževale znotraj svojih skrivališč ali v senci daleč od obiskovalcev. Od tigra je iz daljave izza drevesa molel le mogočen rep, tudi gepardu ni bilo do družbe. Žirafe so ob veliki množici obiskovalcev odločile, da je toliko pozornosti vendarle preveč, zato je največja z glavo pobezala v dve mlajši, nato pa so v gosjem redu druga za drugo odkorakale. Tako vroče le ni bilo tjulnjema, ki sta brezskrbno plavala v svojem bazenčku, ko pa se od zunaj le nista pretirano razkazovala, smo se napotili v notranji tunel in ju opazovali skozi steklo. Medvedka se v senci nista dala pretirano motiti, prav tako ne šimpanzi, dva izmed njih sta se visoko nad očmi obiskovalcev hladila tako, da sta si na glavo iz vedra na veselje obiskovalcev zlivala potoke vode. Risa ni bilo na spregled, so bile pa zato kapibare bolj željne družbe. Kot manekenke so se nastavljale fotografskemu objektivu in nam sledile po celotni dolžini ograde. Ker tako velikih glodavcev pač ne vidimo vsak dan, smo se o njih odločili izbrskati nekaj več informacij.

Največji živeči glodavec – Kapibara

„Kapibare nismo videli še nikoli in takoj je pritegnila našo pozornost. Izgleda kot velik morski prašiček ali hrček s poševnimi japonskimi očmi. Ali pa je morda neke vrste bober?“ Kapibara je največja živeča vrsta glodavca, njeno ime pa pomeni 'gospodar trave,' v grščini pa pomeni vodna svinja. Prihaja iz Južne Amerike, njen način življenja pa je precej podoben povodnim konjem. Ima dolgodlako krzno, velike so od 100 do 130 centimetrov, samčki so težki 50 kilogramov, samičke več, tehtajo tudi do 60 kilogramov. Nimajo repa, prsti so podobni kopitom, povezani s plavalno kožico. Najbolj aktivne so ob svitu ali pa ob mraku, čez dan se zadržujejo v mlakah in plitvih vodah. Če so ogrožene, lahko zelo hitro tečejo, če je le mogoče, v vodo, dokler od njih ne ostane le še vrh nosu in oči, globoka voda pa jim sicer služi le za beg. Sporazumevajo se na različne načine, s katerimi izražajo podrejenost, nadrejenost, strah, zadovoljstvo, nevarnost.

Dragi starši!

Če radi fotografirate in beležite utrinke, bomo veseli, če boste svoje doživetje z izleta ali počitnic delili z nami. Zapišite, kaj vse ste si ogledali, kaj družinam priporočate, svetujete, na kaj naj bodo pazljivi in podobno. Opis nam skupaj s foto utrinki pošljite na elektronski naslov bibaleze@pop-tv.si s pripisom Kam na izlet.