Mirno morje je humanitarno-socialni zavod, ki deluje z namenom pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami in otrokom, ki prihajajo iz socialno ogroženih okolij iz vse Slovenije. Mirno morje oziroma Mirno more-Friedensflotte, kot se imenuje njihov krovni projekt, je največji mirovniški projekt za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v Evropi. Vsako leto se v septembru na približno sto jadrnicah zbere in druži več kot 1500 otrok in njihovih spremljevalcev. Iz Slovenije se je 17. septembra odpravilo več kot 120 otrok iz različnih koncev Slovenije: iz različnih zavodov, šol, domov, skratka institucij, kjer bivajo oziroma se šolajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Teden dni pred izplutjem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Niko Krašovec Šepič.

Vaš slogan je Vsi enaki –  vsi nasmejani. Kako skrbite za dobro vzdušje in česa učite otrok?

Naše izkušnje govorijo, da se otroci izjemno dobro znajdejo, ko so prvič na barki. Vsi enaki – vsi nasmejani pomeni, da pri nas ne delamo razlik: smeh in dobra volja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami so tisto, kar šteje, pa seveda spoštovanje, prijateljstvo, pozitivna samopodoba. Želimo, da se otroci prijetno počutijo in mirno plujejo en teden brez vseh skrbi, ter seveda, da se ob tem še naučijo oziroma pridobijo pozitivno izkušnjo, ki jim bom potem skozi leto omogočala, da bodo lažje premagovali vsakdanje učne, vedenjske in socialne težave, s katerimi se soočajo. Po izkušnjah naših specialnih pedagogov, ki so spremljevalci otrok in mladostnikov, je enotedensko pedagoško delo z otroki na jadrnici tako močno in intenzivno, da bi za podoben napredek pri otroku v ''normalnem'', šolskem okolju potrebovali več kot tri mesece. Otroci se sprostijo, zaživijo v drugem okolju, družijo se z vrstniki, pridobivajo pozitivne izkušnje.

Ker se jadranja udeležijo otroci iz vse Slovenije, kako poskrbite za premagovanje začetne treme in spoznavanje?

Vsi otroci, ki sodelujejo v našem projektu, se že skozi leto pripravljajo na jadralsko izkušnjo in druženje z vrstniki. Trema oziroma bolje rečeno vznemirjenje otrok, preden se avtobus zares odpelje proti morju, je tisto, ki ga zaznamo, potem pa skozi kakšno igrico ali himno, ki jo pojemo in vadimo na poti do morja, počasi spoznavamo, da gre sedaj pa čisto zares in da se bomo kmalu znašli na jadrnici, ki bo naš dom cel teden.

Kje se začne vaše jadranje in koliko časa plujete?

Jadranje se začne s skupnim ''kopenskim'' startom na Brdu pri Kranju, kjer nas bo letos na pot pospremil predsednik države Danilo Turk, in nato preko Ljubljane, kjer se bomo že tretje leto zapored srečali z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Obema pripravimo kratek program, zapojemo himno, kdo od naših udeležencev zaigra kakšno pesmico na kak inštrument ipd. Sledi skupna fotografija za spomin, nato pa vožnja do Biograda oziroma Zadra, kjer se ekipe vkrcajo na jadrnice skupaj z našimi izkušenimi skiperji in njihovimi pomočniki. In flota miru se začne. Plujemo od nedelje do petka oziroma .sobote, torej 6 dni, ko se polni novih izkušenj in doživetij za svoje sošolce in vrstnike ter prijatelje vrnemo domov.

Kako izgledajo dnevi na jadrnici? Katerim aktivnostim dajete prednost?

Jadrnica ima omejen prostor, morje nas objame in pozdravi, ko se zbudimo in ko gremo zvečer utrujeni od plavanja in ostalih aktivnosti spat. Vsaka ekipa si razdeli delo in otroci aktivno sodelujejo pri kuhinjskih in tudi jadralskih opravilih, ki jih je potrebno opravljati, da se ekipa dobro počuti in da otroci spoznavajo veščine sobivanja z nekom. Skratka, dela nam skozi cel dan sploh ne zmanjka. Kdor se želi preizkusiti v vožnji jadrnice ob pomoči skiperja pa seveda lahko opravi tudi to prijetno in hkrati odgovorno nalogo. Otroci so navdušeni nad jadranjem, kako se jadrnica ''nagiba'' v vetru, koliko vrvi in vse ostale opreme je potrebno, da se jadrnica ''pelje''.

Kdo vse lahko postane član vaše posadke?

Vzgojitelji oziroma specialni pedagogi, ki delajo z otroki in mladostniki skozi leto v domu, šoli ali zavodu, poznajo zahtevnosti in posebnosti bivanja na jadrnici in gibalno sposobni mladostniki z lažjimi motnjami so tisti, ki se lahko udeležijo flote miru. Pogoj pa je seveda, da so vsi plavalci oziroma da plavajo ob pomoči. Rešilni jopiči so obvezna oprema skozi celo jadranje za vse udeležence flote miru.

Kakšen je cilj vsakoletnega jadranja?

Naš cilj je vsako leto omogočiti novim otrokom in mladostnikom našo jadralsko izkušnjo in se aktivno udeležiti Flote miru. Glavni cilji pa so pridobivati na samostojnosti in prilagajanju, se učiti delovnih navad in prevzemanja odgovornosti, razvijati komunikacijske veščine in socialne kompetence ter občutek pripadnosti skupini, se naučiti deliti delo. Ob spremljanju funkcioniranja otrok izven šolskega okolja delamo na nenasilnem reševanju konfliktov in razvijanju organizacijskih sposobnosti.

Nika Krašovec Šepič še dodaja, da je flota edinstvena izkušnja za otroke, saj spoznajo ogromno novega in skozi to obliko sodelovanja in ustvarjanja pridobilo veliko koristnih in neprecenljivih življenjskih izkušenj o sobivanju, upoštevanju drug drugega, samostojnosti in skrbi zase in drugih udeležencev. Pomorska dogodivščina se je pričela tretjo septembrsko soboto – najprej jih je čakal sprejem pri predsedniku države Danilu Türku, nato še pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. Potem pa smo jim lahko zaželeli samo še srečno pot in mirno morje!

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na