Jennifer Hughes je posteljico porodila deset minut za svojim prvorojencem konec letošnjega marca. Organ, ki preprečuje, da bi do ploda prišle strupene snovi, istočasno pa prepušča vitamine, minerale, kisik in druge hranljive snovi iz materinega krvnega obtoka ter celo zmanjša nevarnost, da bi se z mame na otroka prenesli virusi, vključno s HIV, po porodu spada med nevarne biološke odpadke. Kot tak običajno pristane v posebnih posodah skupaj s krvjo in tkivi, vendar ne vedno.

V Jenniferinem porodnem načrtu je jasno pisalo, da posteljico iz kulturnih razlogov želi obdržati. V bolnišnici Beth Israel, kjer je rodila, so ji v skladu s pravilnikom zvezne države New York to tudi dovolili in ji placento (drugo ime za posteljico) tudi primerno shranili. V nekaterih kulturah je običajno, da organ pokopljejo in na istem mestu posadijo drevo. Jennifer je imela drugačne načrte. Posteljico je nameravala pojesti.

Posebna kuharica

Posteljico je iz bolnišnice odpeljala 28-letna Jennifer Mayer, poklicna pripravljavka posteljic, ki te organe spreminja v prehranske dodatke. Verjame, da uživanje posteljice pri mamah lajša poporodno depresijo, pomaga pri proizvajanju mleka in dojenju, osveži maternico in vrača hranljive snovi, ki jih je telo izgubilo med nosečnostjo. “To je najbolj sveža posteljica, s katero sem kadar koli delala,“ pove Mayerjeva ter o organu govori z izrazi, ki jih mame običajno uporabljajo za novorojenčke: “popolna,“ “lepa,“ “ljuba“.

Mayerjeva se je za placente začela zanimati kot študentka na univerzi v Koloradu. Ravno je prebirala o koristih uživanja tega organa, ko je izvedela, da želi to poskusiti ena njenih strank. Takrat se je odločila, da tudi sama začne nuditi tablete iz posteljice: posušeno, mleto placento, spravljeno v brezbarvno kapsulo, nič večjo od običajnih vitaminskih dodatkov. Postopka v Koloradu dolgo niso uporabljali, vendar je našla 'doulo', pomočnico pri porodu, ki je s pomočjo darovanih posteljic učila, kako iz njih pripraviti tablete. Kmalu je tudi Mayerjeva v New Yorku odprla lastno podjetje s takšno dejavnostjo.

Pride na dom

“To so tablete za srečo,“ razlaga. “Izdeluje jih vaše telo, za vas. Zakaj jih ne bi hoteli poizkusiti?“ Mayerjeva posteljice pripravlja na domu svojih strank. S seboj prinese vse, kar potrebuje: velik nož iz nerjavečega jekla, klešče iz nerjavečega jekla, vpojne papirnate brisače, predpasnik, rokavice in napravo za sušenje sadja in mesa. Najprej kuhinjo očisti z belilom, nato se loti priprave.

Posteljico položi na desko za rezanje in jo skrbno prouči. Hughesova sta naročila, naj jo porabi v celoti, naredi odtis organa in posuši nekaj ostankov popkovine, da jih bosta shranila za spomin. Tako na svež organ najprej pritisne list risalnega papirja, da se vanj vtisne placentin edinstven, žilav obris. Ker je prvič še preveč vlažna, postopek ponovi. V drugo ji uspe. Nato posteljico dvigne, jo podrži nad pomivalnim koritom in iz nje iztisne odvečno kri v posebno posodo. Nato jo s papirnatimi brisačami popivna do suhega in začne pripravljati za kuho in sušenje.

Pozitivna energija

Najprej z nožem odstrani belo membrano, prepredeno z žilami. “Ko pripravljam tablete, poskušam oddajati pozitivno energijo,“ razlaga. “Mislim na mir, obljube dobrega in okrevanje.“ Nato posteljico prereže na dva dela. Eno polovico pripravi na tradicionalen kitajski način – zavito v lastno membrano pol ure kuha na pari z ingverjem, celo limono in papriko jalapeno. Kuhano seseklja, jo posuši in zmelje. Drugo polovico posuši surovo.

Kuhana posteljica je videti kot razkuhane piščančje prsi, takšna je tudi na dotik. Seseklja jo in jo položi na pladenj za sušenje, obložen s papirjem za peko. Surovo različico nareže na trakove in tudi te položi na pripravljene pladnje za sušenje. Napolni štiri pladnje, jih da v napravo za sušenje, nato očisti kuhinjo, pospravi svoje stvari in pusti, da se posteljica suši čez noč. Naslednji dan se vrne, da dokonča postopek priprave.

Kot divjačina ... 

Mayerjeva naslednje jutro posteljico vzame iz naprave za sušenje in jo zmelje v mlinčku za kavo. Prah, ki po barvi spominja na muškatni orešček, nato strese v napravo za izdelovanje kapsul ter iz celotne posteljice na koncu izdela približno 150 tablet. Ko pridejo domov ponosni mladi starši in novorojenček, je že vse pripravljeno.

“Vesel sem, da sva jo dobila,“ reče očka Doug. “Pripravljen sem jo bil iztrgati iz sestrinih rok. Vendar je ne bom jedel,“ hitro doda. Mayerjeva ga vpraša, ali je prepričan, in mu pove, da mu lahko košček prihrani. “Mogoče. Malo je prihranite.“ To je pričakovala, zato ne okleva. Vzame dva koščka posušene, kuhane posteljice in vsakemu enega položi v dlan. Koščka sta rjava, zgubana in krhka. Mlada starša z njima nazdravita, se živčno nasmehneta drug drugemu in začneta žvečiti.

Zvok njunega žvečenja napolni celoten prostor in ob njem se zdrzneta. “Torej, kaj menita?“ vpraša Mayerjeva. “Okus ima po posušenem mesu,“ odvrne Doug. “Po suhi, posušeni divjačini blagega okusa.“

Posteljico je po rojstvu hčerke Suri nameraval pojesti tudi slavni Tom Cruise. Jo je res pojedel?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na