Krompir je že od nekdaj pomemben del slovenske kuhinje. Okusen je kot priloga, pečen, kuhan, pražen, skupaj z moko oblikovan v cmoke ali svaljke ali kot solata ter tudi kot samostojna jed v kakšni musaki, krompirjevem bureku, kruhu ali juhi.

Še iz starih časov

Odgovor na vprašanje, ali se sme krompir pogrevati, je običajno, da ne, vendar nihče ne zna povedati zakaj. Bralka Iva nam je zaupala, da to verjetno izhaja še iz časov, ko je bilo krompirja dovolj, da so z ostanki nahranili prašiče na kmetiji. Vedno, ko je vprašala, zakaj ga ne pustijo za kasneje, so ji odgovorili le, da se tega pač ne dela.

“Vendar je zadnjih deset let drugače,” nam je še zaupala. “Danes ostanek praženega krompirja brez pomisleka še enkrat prepražim, dobi še boljši okus. Ostanek pireja pa porabim, ko pripravljam cmoke ali svaljke.” Tudi na tujih spletnih straneh ne manjka zamisli, kako ostanke krompirja predelati v nove okusne jedi. Glede tega smo se pozanimali tudi na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Boljša prebavljivost

Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ nam je zaupala: “Namen toplotne obdelave krompirja je pridobiti boljšo prebavljivost in senzorično kakovost. Toplotna obdelava tako povzroči, da se celice v gomolju ločijo med seboj, spremljajoči postopki pa so zaklejitev škroba (prehod iz netopne oblike v topno), razgradnja pektinov, koagulacija beljakovin in povečanje prebavljivosti celuloze.

Ob ponovnem segrevanju krompirjevih jedi se poveča dostopnost škroba v krompirju za encime. Predvsem pa to velja za jedi, ki smo jih po prvi obdelavi ohladili in nato ponovno segreli. Iz krompirja kot škrobnega živila je možno pripraviti številne pestre jedi. Ti načini pa nam omogočijo povečanje prebavljivosti krompirja, predvsem pa na te načine dosegamo boljše senzorične lastnosti jedi.”

Pogrevanja ne priporočajo

Zaupala nam je še, da na splošno ne priporočajo pogrevanja hrane. Pri krompirju največjo težavo predstavlja prav razgradnja škroba, kar je lahko škodljivo predvsem za ljudi, ki že sicer težje prebavljajo škrob. Pri pogrevanju hrane se v njej lahko tvorijo spojine, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in prebavo. Tvorijo se tudi mikroorganizmi, ki povzročajo različne prebavne motnje, kot je diareja.

Vseeno obstajajo tudi jedi, pri katerih se krompir toplotno obdela najmanj dvakrat, kot so cmoki, svaljki, praženi krompir, musaka. Pri vseh teh jedeh moramo krompir najprej skuhati ter ga nato pretlačiti ali narezati in še enkrat skuhati ali speči. Če torej niste preobčutljivi na škrob in vam je ostalo kaj pire krompirja, lahko poskusite preprost recept za pripravo hrustljavo zapečenih krompirjevih polpetov, pri kateri vam lahko pomagajo tudi otroci.

Recept

Priprava in peka polpetov vam bosta skupaj vzeli 20 minut. En polpet vsebuje približno 124 kalorij, 4,8 grama maščob in 12 miligramov holesterola.

Potrebujete:

½ sesekljane čebule
2 skodelici pire krompirja
1 žličko soli
ščepec mletega črnega popra
½ skodelice moke
2 žlici masla

Polpete pripravite tako, da najprej zmešate skupaj čebulo, krompirjev pire, sol in poper, moko pa stresete na plitev krožnik. Z rokami krompirjevo zmes oblikujete v šest polpetov, vsakega povaljate v moki in jih daste na stran. Na srednji temperaturi v ponvi stopite maslo. Polpete popecite na stopljenem maslu, vsakega približno dve minuti na vsaki strani. Ko so polpeti zlatorjavo zapečeni, jih odstavite s štedilnika in jih postavite na toplo, dokler jih ne postrežete.

Otroci vam lahko pomagajo tako, da vam s skodelico odmerijo sestavine, oblikujejo krompirjevo zmes v polpete in jih povaljajo v moki.