MyMachine je pobuda in intelektualna lastnina fundacije MyMachine s sedežem v Kortrijku v Belgiji, ustanovili pa so jo Leidal, sklad skupnosti Zahodne Flandrije in univerza za uporabne znanosti HOWEST. Gre za neprofitno iniciativo, ki jo v Belgiji izvajajo že od leta 2008, v Sloveniji pa smo se ji pridružili v začetku leta 2014.

Koliko učencev, dijakov, študentov sodeluje pri tem?

MyMachine poleg v Belgiji in Sloveniji, poteka še v Južnoafriški republiki, na Portugalskem, v Franciji in v Oklahomi. Glede na to, da v Belgiji trenutno zaključujejo svoj 8. cikel delovanja, so številke sodelujočih precej visoke. V vseh letih in vseh državah se je tega ustvarjalnega procesa udeležilo že kar 4.826 učencev, dijakov in študentov.

V našem prvem, takoimenovanem pilotnem, ciklu v Sloveniji pa smo sodelovali z 157 učenci, dijaki in študenti.

Koliko idej je bilo že narisanih, tehničnih načrtov izdelanih?

V globalni iniciativi je bilo narisanih že 2392 idej, študenti so pripravili 441 načrtov.

Koliko prototipov sanjskih strojev je nastalo?

Globalno je v tem sodelovanju, kjer na enakovreden način sodelujejo vsi v izobraževalnem procesu; od otrok v osnovnih šolah ali vrtcih do študentov, ob pomoči industrijskih partnerjev, ki so naklonjeni tovrstni inovativnosti, nastalo 81 prototipov. Torej čisto pravih delujočih strojev ali naprav, ki so si jih zamislili otroci.

Kako in kdaj je projekt priromal v Slovenijo?

Na Centru za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na Institutu Jožef Stefan smo za projekt izvedeli že pred nekaj leti, ker je bil MyMachine nagrajen z nagrado Združenih narodov ob istem času kot spletni portal Videolectures.net, ki deluje na omenjenem centru. Po začetnem navdušenju nad konceptom in ugotovitvi, da so naše želje v vidikih spodbujanja ustvarjalnosti in odprtega izobraževanja skladne, smo se odločili, da želimo metodologijo preizkusiti tudi v Sloveniji.

Kaj želite doseči s tem projektom?

Predvsem sodelovanja na vseh nivojih izobraževalnega procesa. Povezovanje vseh v šolskem sistemu: od vrtca do fakultet pa tudi industrije.

Koga spodbuja, čigave ideje uresničuje?

MyMachine spodbuja pravzaprav vse, ki sodelujejo pri izdelavi sanjskih strojev. Otroci v vrtcih ali osnovnih šolah so lahko popolnoma ustvarjalni v svojih idejah, poleg tega je neprecenljivo tudi to, da so enakopravni z dijaki in študenti, ki sodelujejo v procesu. Študenti na drugi strani dobijo uvid v delovni proces in so postavljeni v vlogo projektnih vodij. Uskladiti morajo otroško željo s tem, kaj je uresničljivo in pripraviti take tehnične načrte, ki so izvedljivi in jih lahko v zadnjem koraku dijaki izvedejo. Dijaki pa so v tej zgodbi tisti, ki že pri izbiri idej presodijo, kaj lahko zgradijo in …. ob vsem tem so seveda ključni učitelji, profesorji in mentorji, ki bdijo nad celotnim procesom, brez da bi omejevali ustvarjalnost svojih učencev, dijakov ali študentov.

Od inovativne otroške ideje do študentskih izdelkov in izdelanih prototipov … sliši se neverjetno, ampak resnično je mogoče. Kako magnetni avto na raketni pogon postane resničen? Kako sanjski stroj Dinozaver, dejansko začne pobirati igrače?

Vse skupaj se začne z otroško idejo, kateri pa kmalu sledijo ravno tako iskrive ideje študentov in dijakov. Ti se lotijo načrtovanja in izdelave z velikim navdušenjem in vedno z upoštevanjem otroka, katerega ideja se uresničuje. Uresničljivost se torej začne z željo vseh vpletenih in s trdno odločenostjo, da jo bodo izvedli.

Ker je MyMachine v prvi vrsti projekt, ki želi spodbujati ustvarjalnost v izobraževanju, si lotevamo izvedbe tudi najbolj inovativnih idej. In kadar gre za Elektromagnetni avto na raketni pogon, so dijaki razmišljali o levitaciji in o tem, kako bi ustvarili lebdenje. Njihova končna ugotovitev je bila, da to iz razlogov varnosti ni pravilen pristop k izdelavi. Zato so izdelali avto, ki ga dviguje zrak. 'Raketni' pa bo postal naknadno s pomočjo oblikovanja.

Pri Dinozavru, ki pobira igrače gre za zelo zahteven projekt, ki ima že popolnoma izdelane načrte in so bile določene prve komponente že preizkušene. Zaradi narave samega stroja, pa smo se vsi vpleteni odločili, da bomo izdelavo dokončali v prihodnjem šolskem letu. Letos je dinozaver dobil svojo končno podobo v obliki unikatne igrače in tehnološko manj zahtevno maketo, ki prikazuje način pobiranja igrač. Zaživel bo prihodnje leto, ko se bo premikal s pomočjo daljinskega upravljalnika, bo pobiral igrače in ob tem še govoril.

Katere sanjske stroje so si zamislili naši otroci in kateri so dejansko zaživeli? 

Ideje otrok segajo prav na vsa področja. Običajno gre za naprave, ki si jih želijo otroci, da bi jim pomagale rešiti določeno težavo ali jim olajšale vsakdan. Tako si nekateri želijo šolske torbe, ki bi sama hodila za njimi, strojev, ki pospravljajo sobo ali recimo lončnice, ki bi se znala sama zaliti. Izmed več kot 120 idej si med sabo tudi dve nista bili enaki.

V prvem ciklu smo se odločili za izdelavo štirih sanjskih strojev, in sicer so študenti in dijaki različnih šol in fakultet izbrali omenjena Elektromagnetni avto na raketni pogon in Dinozavra, ki pobira igrače, poleg tega pa so izdelali še prototip Stroja, ki na tla piše pravljice in pa Žogo, ki ne neha skakati.

Si lahko obetamo še več takšnih projektov, razstav?

Vsekakor! Mi smo zaključili šele naš prvi cikel, v katerem smo se še učili, kako metodologijo izvajati pri nas. Zanimanja za sodelovanje je veliko in že v teh dneh iščemo nova sodelovanja med šolami in tudi podjetja, ki bodo v prihodnjem šolskem letu zopet skupaj sodelovali pri izgradnji otroških sanjskih strojev. Ob koncu vsakega cikla, ki sovpada z zaključkom šolskega leta, se priredi razstava, kjer so na ogled vse skice, načrti in prototipi. Prihodnje leto upamo, da jih bo na ogled še več.

Kaj lahko v prihodnje pričakujemo od Mymachine?

Nove inovativne ideje otrok ter nove ambiciozne načrte študentov in ustvarjalno ter pogumno delo dijakov. Želimo si, da bi s projektom nadaljevali dolga leta in da bi čez nekaj časa postal stalnica v slovenskem izobraževalnem sistemu.