Zakaj ne bi decembrskih večerov preživeli ob pripovedovanju legend, kot so to počele naše babice in prababice? Naj se zbere vsa družina, majhni in veliki se skupaj potopite v zgodbe. Če niste vedeli – v starorimski cerkvi so legendo pojmovali kot knjigo, v kateri so bila podrobno opisana življenja svetnikov. Sčasoma pa je dobila današnji pomen, zelo podobna je mitu in pripovedki, le da v njej glavno vlogo igrajo 'sveti junaki.'

Legenda o Miklavžu

Miklavža so mnogi narodi izbrali za svojega zaščitnika, tudi Slovenci, zato so mu posvetili celo 200 cerkva, med njimi kar tri stolnice v Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu. Po njem so poimenovali mesta: Miklavž na Dravskem polju, Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Taboru. O njegovi dobroti je izpričanih mnogo legend. Ena od njih se glasi: ''Neki krčmar, po nekih poročanjih mesar, naj bi umoril tri popotne šolarje, študente. Razsekal jih je in skril v kadi. Sv. Miklavž je pripotoval mimo, začutil zločin in tri nesrečne šolarje obudil nazaj v življenje. Zaradi te prigode so ga šolarji in študentje izvolili za svojega zavetnika.''

Ta svetnik in čudodelnik je upodobljen v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi hlebčki, kamni ali s tremi dečki, ki stopajo iz čolna, ali tudi s sidrom in ladjo. Slednja upodobitev izvira iz legende, po kateri je Miklavž rešil ladjo in jo z viharnega morja srečno pripeljal v pristanišče.

Božične legende

Za nastanek legende o Božičku so zaslužni Turki, Nizozemci in Američani, z leti pa se je razvila zelo zanimiva zgodba o božanstvu s severnega pola. A kljub temu večina trdi, da Božiček izhaja iz svetnika Nikolaja (Miklavža), meniha, ki je od leta 280 do leta 350 prebival v Turčiji. Bil je zelo dobrega srca, vse svoje bogastvo je nesebično podaril revnim in bolnim, obenem pa je bil zaščitnik mornarjev in otrok. O njegovih dobrih delih so izvedeli tudi na Nizozemskem in v ZDA, kjer je Božiček postal glavni junak mnogih knjig.

- Kraševci in Notranjci otrokom pripovedujejo svojo legendo. Pravi pa tako: '' … da je brinov grm dal zavetje materi božji, ko je z detetom v naročju bežala pred Herodom. V zahvalo je brin dobil križ, ki je vtisnjen na vsako njegovo jagodo. Zaradi križa se brinja bojijo čarovnice, jage babe, volkodlaki, hudiči in druga hudobna bitja.''  V Gornji Dobravi so tej legendi dodali, da tudi danes pod brinom vidite zelo suho zemljo, ker se je prav tam skrivala Marija z detetom.

- Še ena legenda je zelo znana, in sicer o tem, kako je protestantski reformator Martin Luther prvi okrasil drevesa s svečkami. To izvirno idejo je dobil nekega decembrskega večera, ko ga je očaral sijaj zvezd, ki se je prelival skozi smrekove veje. Tako lepoto si je želel pričarati tudi doma, zato je na svojo majhno jelko postavil sveče, tradicijo pa je nato mnoga leta nadaljevala njegova družina.

- Sveti Bonifacij, duhovnik, je posekal hrast, pod katerim so hoteli žrtvovati otroka. Legenda pripoveduje, da je točno na tem mestu zrasla smreka, ki je postala simbol Jezusovega življenja. Zato še danes za božič v nekaterih domovih krasijo smreke s hostijami in jabolki.

- In zakaj so venčki okrašeni z zelenimi vejicami? Pravijo, da v severni Evropi sredi najbolj mrzle zime slišijo duhove in demone. Zelene vejice, šopki bodike, ki visijo na vratih, imajo magično moč, da odganjajo zlo. Obenem pa legenda priča o tem, da je prav to zelenje zraslo iz Kristusovih stopinj – koničasti listi simbolizirajo trnovo krono, rdeče jagode pa kri.

- Mlad mehiški fant se je vračal v rojstno vas, zelo hitro je spoznal, da nima darila za Jezuščka, zato je nabral zelene veje in jih v cerkvi položil v jasli. Drugi so se temu smejali, toda vsaka veja je obrodila lep cvet v obliki zvezde. In prav zato danes na mizi ne sme manjkati božična zvezda.

- Legenda o sladkornih paličicah izvira iz 17. stoletja, ko so jih začeli obrtniki izdelovati v obliki pastirske palice in so bile vse bele. Idejo je dal dirigent katedrale v Kölnu, saj je želel, da bi se otroci zamotili z njimi, medtem ko so potekale prireditve ob živih jaslicah. Današnje sladkorne paličice so rdeče bele – bela priča o Kristusovi čistosti, rdeča simbolizira kri, tri rdeče črte pa so znak za sveto trojico.

Legenda o Dedku Mrazu

Dedek Mraz včasih ni bil le prijazen mož, temveč je nastopal tudi v vlogi tistega, ki kaznuje. Starodavna legenda pravi, da je dobri mož naslednik starih duhov in demonov, ki niso bili prijazni. Nekateri celo trdijo, da je bil brat Vodnarja, podvodnega moža, ki je bil s svojimi dolgimi in zelenimi lasmi zelo nevaren. Še več, pogani so Dedka Mraza imenovali Varun – bil je znanilec teme, kaosa in smrti.

Dedek Mraz, ki ga poznamo danes, po legendi biva v Sibiriji, kjer je tudi poštni nabiralnik, kamor otroci pred novim letom pošiljajo svoja pisma z željami in upi. Kljub temu da so se ga v katoliških krajih socialističnih držav otepali, je postal Dedek Mraz prinašalec daril po vsem svetu.