''Zdi se mi, da ne poznajo ognja … Če ga ne poznajo, se ga boje … Torej? … Zvitorepec je nabral po tleh nekaj vejevja … Les je popolnoma suh … No, k sreči imam vžigalice še pri sebi. Kmalu se je pričel valiti iz votline gost dim … In pred prestrašenimi divjaki se je pojavil Zvitorepec z gorečima bakljama … Posrečilo se je! Imajo me za boga ognja. Hi-hi. Zdaj mi ne bodo skrivili niti dlake … Hm, kaj ko bi spekel nekaj za kosilo, saj ne pomnim, kdaj sem zadnjič jedel … Zakuril je velik ogenj in nataknil na raženj žival … Le zijajte, le, pokazal vam bom, kako se pripravi dobra pečenkica! …'' To je le ena izmed mnogih dogodivščin, katero je doživel prvi stripovski junak, prebrisan in najbolj zvit lisjak. Zanj je značilno, da je vedno pozitiven in dobrega srca. Stripar Miki Muster je pred leti dejal, da se je z njim najlažje poistovetil, saj mu je vdahnil največ svojih lastnosti.

Da stripe obožujejo tako otroci kot starši, se mu v knjigah Na olimpijado, Vitez ropar, Čudežni otok, Zmajev otok, V svet tišine, Zimsko veselje … pridružita še Lakotnik in Trdonja. Lakotnik je vedno lačen volk, ki obvlada judo prijeme, se sporazumeva z morskimi psi, obožuje lepe ženske, ki jih na svojih potovanjih vedno tudi najde. Kljub temu da ga je Miki Muster na začetku označil kot negativnega, je z leti postal prav prikupen pozitivni junak, ki sicer ni bil zelo pameten, ampak se je kljub temu vedno izkopal iz težav. Trdonja je njegovo nasprotje, je moder, preudaren, obenem pa zelo prilagodljiv. Želvak je prav tako rad v družbi lepih žensk, skupaj s prijateljema pa se podaja v svet pustolovščin.

Najprej je svoje junake upodabljal s peresom, nato s čopičem.

Navdihnil ga je Disney

Miki Muster je pred leti medijem zaupal, da si je kot otrok ogledal Disneyjevo risanko in ta ga je spodbudila, da je tudi sam želel ustvariti nekaj podobnega. Navdušen je bil nad tem, da je Disney živalim dal človeške karakterje, kar je želel storiti tudi sam.

Odločil se je za študij kiparstva, obenem pa misli na animirani film ni opustil in prav Zvitorepec je po pričanjih prvi junak, ki je shodil in preskočil plot. V naslednjih letih so nastali zelo kakovostni filmi, pod katere se je podpisal Miki Muster: Puščica, Zimska zgodba in Kurir Nejček. Še več, od leta 1967 do leta 1990 je ustvaril 380 reklamnih spotov. Se še spomnite legendarnih Cikcak zajčkov in reklame za bonbone Visoki C? Marsikateri starši ne morejo pozabiti reklame za žvečilne gumije Čunga lunga ... Še danes mame z nostalgijo na mladost otrokom na kruh mažejo Viki kremo, za katero je več kot uspešno pripravil reklamni spot prav Miki Muster. In nepozabne čebelice, ki še danes reklamirajo med, so več kot del reklame, otroci na njih gledajo kot na junake iz risanke.

Svojo pot v svet risanega filma je nadaljeval v Münchnu, kjer mu je v 70. letih odprl vrata humorist in karikaturist Guillermo Mordillo. Sledilo je 400 zelo gledanih risanih filmov v 30 državah, ki so skupaj trajali 300 minut. Ampak to še ni vse, Miki Muster je ustvarjal tudi po 16 ur dnevno, podpisal se je pod serijo Oma bitte kommen, serijo o detektivu Nicku Knattertonu in filmih o otroškem varčevanju. Znano je, da je v svoje delo vložil veliko truda, poskrbel je tako za scenarij, animacijo kot tudi kopiranje in slikanje ozadij. Nekoč je izjavil, da je risani film smatral kot strip, ki se premika.

Snežek

Toda Miki Muster pustolovščin ni privoščil le Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, temveč je v širni svet onstran ograje živalskega vrta poslal tudi Snežka. Napeti zgodbi o belem medvedjem mladiču radovedno prisluhnejo otroci in tudi odraslim se ob branju naberejo solze v očeh. ''Snežek še nikoli ni doživel nevihte, vsaj tako hude ne. V varnem okrilju svoje matere bi se požvižgal na grmenje, tu pa je bilo drugače. Strela je udarjala zdaj sem zdaj tja in grmelo je, da so se tresle skale. Stiskal je glavo pod mokri grm in mižal. Le včasih je odprl oči in trepetaje opazoval divjanje narave.'' In kot vsi Musterjevi stripi se tudi ta konča srečno, ko se mali potepin vrne k svojim rojakom in mamici.

Prepoved in nagrada

Kljub temu da ga generacije in generacije častijo kot vrhunskega striparja, da so njegove knjige prisotne na vseh slovenskih policah, tako v knjižnicah, knjigarnah kot tudi doma, je bilo njegovo delo nekaj časa prepovedano. Menili so, da s svojim pisanjem slabo vpliva na mladino. Zato so Zvitorepčeve prigode, ki so komaj začele izhajati v prvem slovenskem povojnem ilustriranem tedniku Poletove podobe in povesti, prepovedali.

Toda njegovo umetnost so sčasoma na pobudo bralcev le priznali, tako mu je leta 1978 jugoslovansko združenje Klub devete umetnosti podelilo nagrado Andrija za dosežke na področju stripa. Izdaja njegove knjige Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Čudežni otok iz leta 1982 se začne z besedami, ki so bile izrečene na tej podelitvi: ''MIKI MUSTER – kot doslej najbolj izraziti slovenski ustvarjalec grafične literature, kot avtor, ki je v disneyjevski tradiciji karikaturističnega živalskega stripa ustvaril svojsko kvalitetne dosežke zlasti v zgodnejšem obdobju, iz katerega vrsta stripov tako po risarski neoporečnosti kot po scenaristični obdelavi spada med temelje slovenskega in jugoslovanskega stripa in se hkrati uvršča med klasiko evropske devete umetnosti.''

Letos pa je prejel Prešernovo nagrado, tza kar mu vsi iskreno čestitamo. Dela Mikija Mustra so brezčasna, bralci pa so iz dneva v dan  željni ponatisov njegovih stripov ...