V njeni družbi ni nobena čarovnija neuresničljiva. Le kateri otrok bi si lahko želel več? Ustvarjena je bila, da hrani otroško domišljijo. Še danes je neverjeten izum in kot je rekla sama, 'popolna v vseh pogledih'. Čeprav je znala biti precej namrgodena in se je v resnici redkokdaj nasmejala, bila prav po žensko nečimrna, izjemno stroga in zajedljiva ter na trenutke prav strašna, pa je znala biti tudi vedra, edinstvena, neodvisna, čarobna in predvsem takšna kot nobena druga. Nemogoče jo je bilo ne imeti rad.

Čeprav sta v slovenščino prevedeni le dve knjigi o Mary Poppins, pa ni pri tistih, ki so ju prebrali po dolgem in počez in ki jih ni preveč okužil barviti svet Disneyja, nič manj priljubljena kot v tujini. Postala je že pravi mit otroštva. Od kod se je čarobna varuška vzela? Kje je doma? Rekla je: „Kjer koli sem, sem doma.“

Kako otroška je?

Originalni lik Mary Poppins je precej bolj temačen in skrivnosten od katerega koli drugega otroškega junaka, kar je po vsej verjetnosti tudi eden od razlogov, zakaj še danes velja za otroško klasiko, dopušča veliko interpretacij in nikoli ne preneha biti zanimiva. Diši po milu in otroškem pudru, leta po zraku s svojim dežnikom in nas popelje v dežele znotraj slik, ima pa tudi temačnejšo stran. Lik Mary Poppins, ko ga je Disney prelil v film z Julie Andrews v glavni vlogi, je daleč stran od resnične visoke in vitke varuške, ki si jo je zamislila Pamela L. Travers. Njena Mary Poppins niti približno ni bila tako mila, tako nasmejana in sijoča. Je veliko bolj zapletena in skrivnostna, prav tako kot ženska, ki jo je napisala. In zato, ker niso nikoli v popolnosti doumeli Pamele L. Travers, tudi Mary Poppins ni danes nič manj zanimiva, kot je bila pred skoraj stoletjem, ko je bila napisana.

Vonj po Angliji

Anglija v zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja, ki diši po čaju in kolačkih, namazanih z marmelado, je skozi črke Traversove postregla z uglajeno gospodično s kratkimi črnimi kodri, ostrih obraznih potez in nepogrešljivim klobučkom. Ta službuje pri družini Banksovih, v Češnjevem drevoredu, v hiši, ki bi potrebovala nov oplesk. To je ravno čas po padcu borze na Wall Streetu. Gospod Banks je vsak dan razen nedelje presedel za mizo v banki ter prešteval penije in šilinge. To, da so se v filmu o Mary Poppins, ki ga je Disneyjev studio leta 1964 prenesel na veliko platno, osredotočili na bančne nejasnosti, je Pamelo Travers na premieri filma spravilo v jok, saj je iz lastnih izkušenj dobro vedela, kaj pomeni biti hčerka bančnega direktorja, alkoholika, ki je bil vedno obubožan, prav tako kot je bila obubožana njegova banka. Čeprav ji je največjo slavo prinesla prav Disneyjeva upodobitev in je s filmom vse do konca življenja živela več kot spodobno, pa se je dogovora s studiom vedno spominjala z grenkobo, češ da so njeno zgodbo povsem izrodili. Disney je Poppinsovo spremenil v sufražetko.

Težko otroštvo, ki rodi Mary Poppins

Tri leta po očetovi smrti, ko je bilo Pameli deset let, je njena mama ponoči sredi nevihte zbežala iz hiše, rekoč, da se bo utopila v bližnjem potoku. In nekaj let zatem je Pamela, takrat še Helen Lyndon Goff, zbežala od doma ter pomagala odrasti svojima dvema mlajšima sestrama. Leta 1924 je pribežala v Anglijo in začela pisati prozo in poezijo. Njena domišljija je bila njen edini izhod, uteho je iskala v spiritualizmu, astrologiji in budizmu. Sama pravi, da so bili miti, legende, folklora in poezija bistvo vseh knjig o čarobni varuški. Sama je bila prav tako kompleksna in nerazložljiva oseba kot njena knjižna junakinja. „Resnica je nekaj, dejstvo spet nekaj drugega. In če je nekaj fikcija, to še ne pomeni, da je laž.“

Tako kot njena junakinja se je držala slogana, da se vse lahko zgodi, le če si to dovoliš, s tem pa zgodbi skozi Mary Poppins vdihnila magični pečat. Je še lepše sporočilo, ki bi ga lahko dali otrokom? Da ne bi nikoli nehali verjeti v sanje.

Ustvarila popolno zgodbo svojega otroštva

Družina Banksovih, v življenje katere se nekega dne, ko je zapihal veter, pridruži Mary Poppins, je več skritega, kot se sprva zdi. V prav nič rožnate družinske razmere, kjer so neprestano vsi na trnih, pride Mary, ki za družino s težavami pomeni magično ozdravitev. Ni le varuška otrok, temveč tako kot njih vzgaja tudi njuna starša, je lik, ki pride in popravi nastalo zmedo. In takrat, ko ima občutek, da je storila dovolj, odide. In tega nikoli ne pove, ne kdaj bo odšla ne kdaj se bo vrnila. Njeno pojavljanje in izginjanje sta popoln mit. Pamela L. Travers je knjigo začela pisati leta 1934, ko je po bolezni okrevala v svoji hiši v Sussexu. Junakinje si ni izmislila, je pravila sama. Mary je priletela v njeno sobo skozi okno. Nikoli se ni natančno razvedelo, od kod je prišla, prav tako kot je bilo Pamelino življenje ovito v skrivnost, o sebi ni nikoli govorila, prav tako ne o svoji preteklosti. Ravno tako, kot piše že v svoji prvi knjigi o Mary Poppins: „Nihče ni nikoli vedel, kaj si je Mary Poppins mislila, saj Mary Poppins ni nikoli o nobeni stvari ničesar rekla ...“ Čeprav stroga, je bila Poppinskova skrbna in do neke mere celo ljubeča. Kot Traversova? Ta je na Irskem posvojila dečka, ne pa tudi njegovega brata dvojčka. Dečkov jok ponoči ji je šel na živce, pozneje sta sicer razvila pristnejši odnos, a ga je vseeno poslala v internat, da se je lahko posvečala svoji karieri.

Govorila je, da piše tako, da se zazre vase in brska po bolečih spominih. Kot pravijo za večino velikih piscev za otroke, skrivnost ni v tem, da imaš otroke rad. Bolj verjetno je, da sami naknadno ustvarjajo otroštvo, ki bi si ga želeli imeti ... V noči, ko je njena mama v dežju zbežala od hiše, je svoji dve mlajši sestri in sebe zavila v odejo ter začela pripovedovati pravljico belem konju, ki je lahko letel, čeprav ni imel kril. Ko je kot odrasla zgodbo poustvarjala, jo je vzela za bistvo svoje avtorske identitete, knjižni kritiki pa menijo, da se je ravno ta beli konj pritajil in se čez leta na površje dvignil kot ideja o Mary Poppins. Najbolj nenavadna je Mary ravno zato, ker lahko leti. In ne le to, damska kot sicer je, tudi pleše, ples pa je fizično najbolj podoben letenju. Let in ples - tega Mary ni manjkalo. „Če iščete moje avtobiografske motive, berite Mary Poppins. Ona je zgodba mojega življenja.“