Otroci že na sistematskem pregledu, kjer jim zdravnik pregleda vid, spoznajo starinski ključ, ki ga danes ne uporabljamo več. Le kako jim lahko namesto novodobnih igrač in iger približamo nekaj, kar so poznale naše babice in prababice? Kako jim lahko odpremo vrata v svet domače in umetnostne obrti?

Etnologinja Vera Jaćimović pravi: ''Z obiskom rokodelske tržnice lahko vsakdo, tudi otrok, dobi vpogled v različne rokodelske dejavnosti, spozna različne vrste materialov in tehnik izdelave. Rokodelec mu lahko razkrije marsikatero podrobnost o svojem življenju in delu. Vsekakor pa se lahko priključi ustvarjalni delavnici in se nauči, na primer, kvačkati.''

Ročna dela na moderen način

Če menimo, da otroci v prihodnosti ne bodo poznali igrač iz naravnih materialov, se motimo. Jaćimovićeva svetuje, naj starši punčko iz cunj ali leseno letalo opremimo z razlago o razvoju izdelka na podlagi dediščine, morda celo zgodbe ali legende, ki bo dala izdelku dodatno vrednost.

Mojca Starešinič, mentorica učenkam krožka za ročna dela v osnovni šoli Mirna Peč, pravi: ''Kulturna vzgoja je pomembna že od otrokovega rojstva naprej. Zato so prvi vzgojitelji starši, nujno pa je začeti s strokovnim pristopom že v vrtcu in nadaljevati na vseh stopnjah šolanja. Ljudski prazniki in praznovanja so enkratna priložnost, da se učenci seznanijo z izročilom prednikov.''

Znanje in spretnost ročnih del, ki se jih je naučila od mame, je želela prenesti na generacije deklet tako, da se je vezenja lotila na moderen način. Učenke je spodbudila, da so vrečo iz vrečevine spremenile v blago, za vezenje so uporabile ovčjo volno in nastale so prečudovite blazine, torbice, prti, tapiserije in slike.

Starešiničeva razlaga: ''Da bi učenke motivirala za učenje belokranjskih narodnih vezenin, sem ustvarila iz ročno tkanega platna z vezenino modno torbico, pas, ogrlico, prstan in uhane. Rodila se je domača etno moda, ki je v trenutku prekašala cenene indijske in kitajske modne dodatke ... Zato je na šoli postalo moderno hoditi k vezenju.''

Finomotorične sposobnosti

Verjeli ali ne, vezenje je ena izmed dejavnosti, pri katerih lahko vaš otrok razvija finomotorične sposobnosti. In še več, na bolj zanimiv način se lahko poigrava z geometrijskimi liki in matematičnimi zaporedji. Starešiničeva celo trdi, da so natančnost, vztrajnost in koncentracija, ki si jo učenke pridobijo z vezenjem, zelo dobrodošle pri drugem šolskem delu. Poleg tega: ''Navajajo se na estetsko izražanje ter razvijajo smisel za likovno ustreznost izdelka. Razvijajo sposobnost izdelati uporaben dekorativen predmet od začetka do konca skozi celoten tehnološki postopek.''

Tri generacije

Če ne veste, kako bi se kot mama približali svoji odraščajoči hčerki, potem uporabite domiselno idejo Mojce Starešinič in učenk osnovne šole Mirna Peč, ki so se povezale z Društvom podeželskih žena v kraju. Navdušene so nad skupnimi delavnicami ustvarjanja na osnovi dediščine. Če ste ob zimskih večerih v šoli zagledali luč, ste lahko videli, kako spretno dekleta, mamice in babice skupaj vezejo. Mentorica jih je celo naučila peči belokranjsko pogačo; tako so iz dneva v dan v njihovih srcih rasli pozitivni občutki do ljudskega izročila. Svoje navdušenje so razširile še na Univerzo za tretje življenjsko obdobje in Društvo belokranjskih študentov.

Ne glede na to, ali boste skupaj s svojim otrokom slikali, risali, rezbarili, rezljali, pletli, kvačkali, … je ključno, da si zapomnite misel iz publikacije Rokodelska tržnica: ''Ukvarjanje z rokodelskimi dejavnostmi torej še zdaleč ne pomeni le neke romantike, nekaj ''lepega,'' ali kar smo ''že skoraj pozabili',' ampak predvsem izjemno ustvarjalno prizadevanje, ki pogosto vrača razmerje med človekom – ustvarjalcem in naravnim okoljem … Zato so rokodelski izdelki sooblikovalci žlahtnega, kakovostnega človekovega življenjskega okolja …''

Svojemu otroku z obiskom tržnic in sejmov domače obrti omogočite, da pokuka v '' …človeku prijazen svet vrednot, ustvarjalnih možnosti in oblik, ki lahko obogatijo človekov vsakdanjik in praznike.''