
Kolački, po angleško 'cupcakes', prihajajo iz Združenih držav Amerike, kjer so priljubljeni zlasti zato, ker v kuhinji prihranijo veliko časa. Še danes ni ravno znano, od kje ime prihaja, obstajata pa dve najverjetnejši razlagi. Prva pravi, da so jih sprva pekli kar v skodelicah, druga pa, da so sestavine za kolačke merili s skodelicami. Od tod ime kolački. Na začetku so bili sicer sila preprosti, danes pa jih najdemo v nešteto različicah oblik, barv, nadevov in tudi samih sestavin. V čem je razlika med kolački in mafini? V nadevu. Kolaček lahko krasi sladka krema različnih barv, sladkorni preliv, sadje in pisani posipi.
Danes so drobnim, preprostim okroglim stvaritvam čez lužo posvečene restavracije, pekarne in internetni portali, postali pa so kar kulturni trend v kulinaričnem svetu. Njihovi recepti se kar vrstijo v revijah, z vedno novimi idejami za njihovo okraševanje in nenavadnimi sestavinami za uporabo pri njihovi peki. V Ameriki skoraj nobena otroška zabava ali praznovanje, kjer so udeleženi otroci, ne mine brez njih, saj so krasen sladek in privlačen prigrizek, katerega velikost je za otroška usta in želodček ravno pravšnja. Zanimivi nadevi, privlačne barve in postavitve na posebnih pladnjih iz njih naredijo pravo pašo za oči.

Zakaj praznujemo s tortami?
Kolački so okrogle barve, kot miniaturne tortice, kar pravzaprav tudi so. Ste se kdaj vprašali, zakaj so torte sploh okrogle? Teorij je več, najverjetnejša pa je ta, da izhaja iz oblike starodavnega kruha. Tega so seveda mesili ročno, niso pa ga pekli v pekačih, zaradi česar se je testo samodejno razlezlo v krog. V 17. stoletju so ljudje že začeli uporabljati tako imenovane modele, pločevinaste obroče na kovinski podlagi, s katerimi so testo že nekako oblikovali, seveda znova v krog. Kruh in kolače okroglih oblik so največkrat uporabljali pri verskih obredih. Oblika kroga namreč običajno simbolizira ciklično naravo življenja, največkrat sonce in luno.
S torto so ljudje skozi zgodovino postregli ob praznikih, rojstnih dnevih, porokah, pogrebih in krstnih obredih, skratka ob vseh priložnostih, ki kakor koli zaznamujejo tek človeškega življenja. Rusi na primer ob prazniku 'maslenica' po naše pust, spečejo okrogle bline, palačinke, ki jih imenujejo sončni blini. Poganski Slovani so okrogle pogače pekli ob pozdravu pomladnemu soncu, prav tako Kelti, ki so spomladi praznovali praznik beltane. Kelti so okrogle kolače zakotalili navzdol po hribu, s katero so simbolizirali stalno gibanje sonca, za katerega so želeli, da ne bi nikoli zašlo. Če se je kolač med kotaljenjem prelomil, so verjeli tudi, da bo tisti, ki ga je vrgel, tistega leta umrl.
No, pa k sladkemu delu o kolačkih. Le z malce truda jih lahko pripravite doma in se igrate z dekoracijami. Vaši najmlajši jih bodo zagotovo veseli.

Bananini kolački z orehi
Sestavine za 24 kolačkov:
400 gramov masla
400 gramov sladkorja
1 žlička vanilijevega ekstrakta
3 jajca
3 v pire zmečkane banane
200 gramov celih orehov
400 gramov moke
1 žlička pecilnega praška
1 zvrhana žlička mletega cimeta
ščep soli
Krema:
250 gramov masla
250 gramov sladkorja v prahu
1 brizg mleka
ščep soli
po želji jedilno barvilo
jedilne srebrne kroglice ali pisane mrvice za okrasitev
Pečico segrejte na 180 ºC.
Z električnim mešalnikom penasto vmešajte maslo, sladkor in ekstrakt vanilije. Nato zmesi dodajte še jajca in dobro premešajte. Dodajte še bananin pire in cele orehe, ki vam jih bo med mešanjem zdrobil kar mešalec, ter znova premešajte. Nato zmešajte še suhe sestavine – moko, cimet in pecilni prašek, ter jih dodajte zmesi.
V vdolbinice modela za mafine posadite papirnate skledice. Kar z žlicami za sladoled vanje nadevamo maso, a ne do vrha, ker bo med peko narasla. Kolačke pecite od 20 do 25 minut, dokler ne postanejo zlato rjavi. Pečene ohladite na kovinski rešetki.
Krema:
Maslo penasto vmešajte s sladkorjem v prahu in po želji dodajte jedilno barvilo. Nato dodajte še ščep soli in brizg mleka. Dresirno vrečko napolnite s kremo in jo nabrizgajte na vrh kolačkov, smetanaste kupčke pa posujte z barvnimi mrvicami ali jedilnimi srebrnimi kroglicami.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV