Čeprav so se nekateri špinači upirali že od malih nog, pa so nam vsem prav dobro dali vedeti, kako zdrava je. Pravijo ji tudi kraljica zelenjave. Vitamini, minerali, karotenoidi, kot so betakaroten, lutein in flavonoidi, ki jih vsebujejo temni listi špinače, so močni antioksidanti. Zadnja znanstvena dognanja nasploh pričajo o neverjetni koristnosti temnolistne zelenjave, kamor spadata tudi rdeča pesa in blitva, vsebovala naj bi namreč neprimerno več hranil kot katera koli druga zelenjava. Rdeči in rumeni pigmenti, edinstveni karotenoidi med drugim vplivajo na človeški živčni sistem in edinstveno vplivajo na naše zdravje.

Izvirala naj bi iz starodavne Perzije in Irana. Pot je v 7. stoletju nadaljevala na Kitajsko, kamor je prišla kot darilo nepalskega kralja. V Evropi je špinača poznana šele od 11. stoletja, dobili smo jo prek Špancev, zato je bila zlasti v Angliji znana kot španska zelenjava. Zelena kraljica dobro uspeva v zmernih podnebjih, danes pa sta njena največja pridelovalca ZDA in Nizozemska.

Bogatsvo v enem samem listu

Špinača izmed vse zelenjave vsebuje največ flavonoidov in karetonoidov. Raziskovalci so v njej ugotovili več kot 12 različnih spojin, ki delujejo protivnetno in tudi preprečujejo raka. Zaradi slednjega so znanstveniki ekstrakte špinače celo uporabljali pri kontroliranih laboratorijskih študijah in ugotovili, da upočasnjujejo delitev rakastih celic na želodcu, zavirali pa na bi tudi kožnega raka oziroma kožne papilome. Ravno zaradi temne barve listov ti vsebujejo veliko vitamina C. Temna zelenjava nasploh vsebuje več hranilnih snovi in je v boju proti boleznim, tudi raku, močnejša. Velike količine vitamina C namreč varujejo vse občutljive fitonutriente. Nedolgo tega so znanstveniki odkrili novo katergorijo hranilnih snovi v špinači, ki jim pravijo glikoglicerolipidi, maščobam sorodne molekule v membranah rastlin, ki so občutljive na svetlobo. So nepogrešljivi pri procesu fotosinteze, naš prebavni sistem pa ščitijo pred poškodbami, zlasti tistimi, ki so posledica vnetij.

Vitamin K, s katerim je špinača bogata, prispeva k zdravju žil. Že ena skodelica špinačnih listov dnevno nas oskrbi s 190-odstotki dnevne potrebe po njem. Vitamin C, E, betakaroten, cink, selen zmanjšujejo oksidativni stres in zlasti zmanjšujejo obolenja žil, ki so takšnemu stresu podvržene, preprečujejo aterosklerozo in visok krvni tlak. Karotenoidi so tudi ključni antioksidanti, natančneje lutein in zeaksantin, ki varujejo oči in preprečujejo starostno pogojeno degeneracijo očesnih mišic.

Čeprav je v trgovinah dostopna vse leto, je njena primarna sezona od marca do maja in od septembra do oktobra, takrat je najbolj sveža in ima najboljši okus. Surova ima nežen, rahlo sladek okus, zato je izjemno osvežilna v solatah. Ko izbirate špinačo, izberite takšno, ki ima močno temno zelene liste, brez orumenelih predelov, listi naj bodo sveži in mehki, nikakor uveli. Pred shranjevanjem je ne močite z vodo, z njo napolnite plastično vrečko in jo dobro zaprite, pri tem pa iz nje iztisnite kar največ zraka. Tako shranjeno špinačo lahko v hladilniku hranite do pet dni. Kuhane ne shranjujte.

Priporočljivo je, da špinačo pred uživanjem blanširate, da s tem iz nje izločite kar največ oksalne kisline, a je ne kuhamo dlje od minute, da zelenjava ohrani kar največ hranilnih snovi in okus. Pred pripravo jo dobro operite. Skledo napolnite z mlačno vodo, da umazanija sede na dno, nato pa vodo odlijte. Postopek ponovite trikrat, vseeno pa je v vodi na namakajte predolgo. Zavrite vodo in v kropu špinačo kuhajte eno minuto. Pri tem lonca nikakor ne pokrivajte, saj se bo s paro tako izločilo več kisline. Večja kot je količina vode, bolje je, saj se tako količina oksalne kisline zmanjša kar za polovico. Vodo odlijte, iz špinače pa z vilico izstisnite še tisto tekočino, ki je v njej ostala. In za špinačne sladokusce ponujamo še dva slastna recepta.

Špinačna priloga malo drugače

900 gramov špinače
6 čajnih žličk masla
sol in poper
ščepev muškatnega oreščka
1 strok česna
½ skodelice pinjol
½ skodelice v vodi omehčanih rozin
prekajena šunka po želji

Špinačo blanširajte, vodo odcedite, špinačo pa grobo narežite. V ponvi raztopite maslo, dodajte začimbe in malo popražite. Nato dodajte špinačo in na šibkem ognju mešajte  tako dolgo, dokler špinača ne vpije skoraj vsega masla. Dodajte česen, pinjole in rozine. Pokrijte in kuhajte še pet minut, pri tem večkrat premešajte. Pred serviranjem po želji dodajte še na kockice narezano prekajeno šunko.

Špinačni curry

200 gramov špinače
1 žlička strtega česna
1 žlička ingverja
1 velika na trakove narezana čebula
½ žličke garam masale
½ žličke koriandra
½ čličke kumine
čili po okusu
olje
sol

V ponvi na vročem olju popražite ingver, česen in čebulo. Ko se čebula omehča, dodajte špinačo, vse naštete začimbe in sol. Ob stalnem mešanju pražite, vse dokler ne bo špinača tako mehka, kot vam ustreza. Postrežete lahko s kuhanim krompirjem, paradižnikom ali jogurtom. Če želite recept postreči v obliki omake, dodajte malo vode in jo zgostite z malo moke ali koruznega škroba.