Že kepica plastelina lahko malčka zaposli za ure in ure. Pa se ob njem res zabavajo le najmlajši? Ne bo držalo, le dajte ga v roke kakšnemu šolarju, ali pa se sami poigrajte z njim in v sebi prebudite otroka. Tako preprosta igračka ponuja nešteto možnosti za ustvarjanje, potrebujete le še malo časa in domišljije.

Na samem začetku so ga izdelovali iz kalcijevih soli, parafina in maščobnih kislin, natančno razmerje sestavin in morebitnih dodatkov pa še do danes ni povsem znano. Zmes je nestrupena, mehka, sterilna, prvotna različica pa se za razliko od sodobnejših, ki so narejene iz moke, vode in soli, na zraku ne posuši, prav tako ne otrdi. Kdo ga je izdelal prvi? Tega še danes natančno ne vedo. V Nemčiji za njegovega začetnika štejejo Franza Kolba, ki ga je patentiral leta 1880, v Veliki Britaniji pa naj bi to bil učitelj likovnega pouka William Harbutt, ki ga je leta 1897 izdelal za svoje učence. Obstaja še tretja različica, od vseh najverjetnejša, po kateri naj bi se plastelina domislil Joseph McVicker, in sicer za čiščenje madežev s stenskih tapet. Njegova sorodnica, ki je delala v otroškem vrtcu, je material pokazala otrokom. In ostalo je zgodovina, zvezda je bila rojena.

Učinkovit pri razvijanju koordinacije prstov

Otroci se učijo skozi igro, v predšolskem obdobju pa si tudi razvijajo fino motoriko. Seveda ga malčkom za igro ponudite šele po drugem letu starosti, saj takrat ti že prerastejo oralno fazo, tako da vam ne bo potrebno ves čas zaskrbljeno pogledovati, če ni kakšnem košček morda končal v ustih.

Otrok se tako uči bodočih veščin branja, računanja, za vse to pa je potrebna koordinacija prstkov, ki jo bo otrok potreboval pri pisanju. Kako mu jo pomagamo razvijati? Več možnosti kot mu dajete za delo s prstki in rokami, hitreje bo šlo. Oblikovanje plastelina in gline igra pri razvijanju skupin mišic v rokah pomembno vlogo. Koristno je tudi zapenjanje gumbov, risanje in barvanje, gimnastika s prsti ali pa nizanje korald na vrvico. Gnetenje plastelina tudi krepi oslabljene mišice po poškodbah in operacijah, zato se uporablja pri rehabilitacijah in terapijah. To, da njegove gnetenje tudi uspešno zmanjšuje stres, pa ste verjetno opazili tudi sami.

Kakšnega kupiti?

Niso vsi plastelini neoporečni in varni, zato kupite takšnega, pri katerem no bo nobene nevarnosti, če ga malček ponese v usta. Nekateri plastelini, zlasti tisti, ki se v pečici strdijo, namreč vsebujejo nevarna mehčala, čeprav je večina industrijskih danes narejena iz zdravju neškodljivih sestavin. Kupite tudi takšnega, ki bo dovolj mehak, da ga bo otrok lahko zgnetel, nekateri so namreč tako trdi, da se morate pri oblikovanju še sami precej potruditi.

Plastelin površinam ne škoduje, bi vam pa odstranjevanje tako svežega ali zasušenega znalo vzeti malce časa. Za seboj namreč pusti mastne in lepljive sledove, zato igralno površino pred igro pregrnite s plastičnim prtom ali folijo. Ne poizkušajte s časopisnim papirjem, saj se ta na plastelin prilepi, po ustvarjalni urici pa bo nastala le še večja zmeda. Za oblikovanje otroku ponudite plastelin v več barvah, stare plastične modelčke za piškote, ki jih nimate več namena uporabljati, majhne plastične nožičke in valjarčke, lahko pa vse to tudi kupite v ustvarjalnih setih. Kaj kmalu vas bosta na krožničku počakala plastelinasta pita ali tortica.

Pripravimo ga doma

Če je zaloge ustvarjalne mase doma zmanjkalo, lahko namesto nje uporabite slano testo, lahko pa si pripravite tudi domačo poceni različico, sicer zelo podobno originalnemu plastelinu. V plastičnih vrečkah ga lahko v hladilniku hranite tudi po več tednov, je enostaven za izdelavo, nima umetnih barv in aditivov, tako da ne bo hudega, če ga kanček roma v usta in kar je najbolje, sestavine dobite doma. Če se vam zdi, da je premehak, naslednjič dodajte več moke.

Potrebujete:

1 skodelico moke
½ skodelice soli
½ žlice citronske kisline (kot konzervans)
½ žlice olja
1 skodelico vode (če želite trši plastelin, dodajte manj)
jedilno barvo

Z metlico za stepanje v kovinski posodi premešajte moko, sol in citronsko kislino. Med stalnim mešanjem postopoma vlivajte vodo in olje, dokler mešanice ne postane homogena in dodajte nekaj kapljic jedilne barve. Posodo s tekočo maso postavite na štedilnik in na ognju mešajte približno eno minuto oziroma dokler ne postane že pregosta, da bi jo lahko sploh še mešali. Posodo odstavite z ognja in vsebino zvrnite na gladko površino. Z rokami jo mesite toliko časa, dokler se kepa ne začne svetiti. A pazite, saj je masa precej vroča.