Barbara Meško je v pozitivnem duhu o sebi dejala, da je delovna, ambiciozna in da obožuje družino, ki ji je bila in vedno bo na prvem mestu, saj ji je le-ta navdih in bistvo življenja. Drugi dve lastnosti pa potrebuje zato, ker sta osnovi vsakega dobrega poslovanja. Zanimalo nas je, kako so Rožmarinke nastale, kakšno sporočilo nosijo in kako so jih sprejeli otroci.

Imate tudi vi družino? Se otroka igrata z vašimi Rožmarinkami?

Imam družino, ki mi veliko pomeni. Pravzaprav menim, da brez nje Rožmarinke ne bi niti nastale. Moja otroka imata vsak svojo igračo, Rožmarinko in Rožmarina, s katerima spita in ju kdaj pa kdaj tudi neseta v vrtec ali šolo.

Kako ste se domislili izdelave Rožmarink? Zakaj punčke nosijo takšno ime?

Idejo sem črpala iz svojih otrok. Kot mati, ki se zaveda pomena znanja in njegovih koristi v življenju, sem že od vsega začetka, to je njunega rojstva, posegala po izdelkih, ki nosijo dodano vrednost. Mislim predvsem na didaktične igrače. Nikjer pa nisem zasledila takšnih, ki bi posegale v našo kulturno dediščino. In tako se mi je nekega dne utrnila ideja, da bi naredila mehko, veliko, naravno igračo – punčko, ki je spodaj oblečena v sodobno oblekico pisanih barv, na sebi pa ima obleko naših prednikov. Tako bi lahko otroci preko igre spoznali razliko med današnjim oblačenjem in takšnim naših babic, ki je bilo vsekakor zelo drugačno. Krilo, rokavi, predpasnik, krilo z nedrcem, to so vsekakor obleke, ki jih otroci danes ne morejo videti v omari svojih staršev.

Ime Rožmarinka pa izhaja iz želje, da ustvarim pravo Slovenko in Slovenca. Iskala sem simboliko in jo našla v pogovoru o zavednosti zamejskih Slovencev v Argentini ter v besedilih zborovskih domoljubnih pesmi.

Se z njihovo izdelavo ukvarjate le v prostem času ali je to vaš poklic?

To je zdaj moj poklic. Za to pot sem se odločila zavestno, saj menim, da potrebuje vsaka stvar svoj čas in pozornost. Ni je stvari, pa naj si bo izdelovanje ali kuhanje ali vzgoja, ki bi jo lahko delali kar tako, malo za šalo. Če želiš delati učinkovito in profesionalno, se moraš temu posvetiti z vsem svojim znanjem, časom in srcem.

Iz česa so punčke narejene? Kako jih ustvarjate?

Punčke so narejene iz visokokakovostnega in s certifikatom Eko text standard 100 pridobljenega blaga. Večinoma punčke oblačim v 100-odstotni bombaž. 100-odstotni lan uporabljam predvsem za izdelavo ljudskih noš. Lasje so prav tako 100-odstotna slovenska ovčja volna, le polnilo je 100-odstotni poliester, saj le-ta zagotavlja ustrezno mehkobo in pralnost. Punčke so tudi testirane na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, zato nosijo certifikat CE. Ustvarjam jih z ljubeznijo in veliko mero potrpežljivosti.

V kaj ste oblekli Rožmarinke?

Rožmarinke in Rožmarine sem zaenkrat oblekla v 13 različnih oblačil, ki označujejo njihov karakter oz. tip: stiliziran panonski in alpski tip ljudske noše, šolarko, gospodinjo, bolničarko, kmeta in kmetico, pastirčka, primerno štirim letnim časom, hip hop plesalko in hipi deklico.

Zakaj ste se odločili za Rožmarinke, kot so gospodinja, zdravnica, kmetica …?

Ko sem izdelala t. i. etnopunčke, sem ugotovila, da enobarvna noša, naj si bo bela panonska ali temnejša alpska, zatre pestrost in igrivost. Kljub temu da ima punčka spodaj pisano oblekico ter včasih tudi laske s prameni, sem želela sporočiti, da so Rožmarinke lahko tudi drugačne, igrive, barvne in nadvse zanimive. Da sem za začetek izbrala prav te poklice, je verjetno splet okoliščin. Živimo namreč na vasi in se igramo s stvarmi, ki jih imamo doma. Poleg tega mi je še posebej pri srcu lik gospodinje. Vse mame smo, hočeš nočeš, vsak dan prav to. In zakaj ne bi bile zabavne in igrive? Ta lik sem želela pokazati v pozitivni luči, saj vedno nismo ravno pri volji za vsa gospodinjska opravila, ki nas čakajo.

So z vašimi punčkami povezane zgodbe?

Vsekakor obstajajo zgodbe o njihovem nastanku, zgodbe, ki jih želijo pripovedovati, pa še nastajajo.

Kako so jih sprejeli vrtčevski otroci?

Vrtčevski otroci so jih sprejeli zelo dobro. Odziv vzgojiteljic je pozitiven in verjamem, da se z njimi veliko igrajo. V veselje in čast pa si štejem, da so po novem Rožmarinke tudi pevke, saj so imele čast nastopiti na že 51. reviji Ciciban poje in pleše v Mariboru.

Lahko rečemo, da so punčke didaktična igrača?

Vsekakor! Rožmarinka in Rožmarin sta didaktična igrača, saj imata sporočilno vrednost, otroci se poleg igre tudi učijo o naši preteklosti in različnih poklicih ter letnih časih. Lahko se ju slači in oblači. Za zapenjanje nimata nevarnih gumbov, ampak le trakove, s katerimi se otrok nauči zavezovanja. Prišita zanka na temenu ju v trenutku spremeni v lutko, ki je pripovedovalka zgodb ali nosilka pravil. Imata bujne in skuštrane lase, ki omogočajo izdelavo najrazličnejših pričesk.

Kaj je prednost Rožmarink v primerjavi z drugimi igračami? Se z njimi igrajo le deklice?

Rožmarinke so večne! So igrače naših prednikov in tako hkrati spomin babic, kako je bilo včasih vse drugače. So mehke in nežne ...

Po mojih opazovanjih oz. merilih naše hiše sodeč se z Rožmarinko igra hčerka, z Rožmarinom pa sin. Upam pa, da povsod ni tako. Ne strinjam se namreč s tem, da bi otroke usmerjali v t. i. igre in igrače za punčke oz. fantke. To ločnico naj si otroci sčasoma naredijo sami.

Ob bok ste Rožmarinki postavili Rožmarina. Zakaj ste se odločili za to?

Seveda, zakaj bi zapostavljali fante? Vsekakor je že od začetka to tudi moj namen. Zato sem tudi iskala ime, ki združuje tako ženski kot moški lik, Rožmarin-ka, čeprav sta to dve različni rastlini. Smeh ...

Ali je povpraševanje po punčkah, ki so tudi protokolarno darilo in turistični spominek?

Včasih da, včasih ne. Morda igra veliko vlogo tukaj cena, saj so izdelki malo dražji od tistih, ki jih večinoma kupujejo turisti. Za prihodnost imam ogromne načrte, želim izdelati t. i. Rožmarinkino hišo. Vsekakor pa bo še vedno veljalo načelo, da Rožmarinke in Rožmarini ostajajo Slovenci, ustvarjeni doma.