Malo za šalo, malo za res. Večina spodaj opisanih knjig v slovenskem prevodu na srečo še ne obstaja (in upamo, da tudi nikoli ne bodo). Pa vseeno: bi si želeli, da vaši otroci skupaj z vami prebirajo 'otroške' knjige z naslovi, kot so Komu mar za prizadete ljudi?, Ko moj očka vsaj ne bi toliko pil, Poredna kobila Latawnja se nauči drogam reči 'ne' ali pa Hiša, ki jo je zgradil kokain …?

Vsi drugačni, vsi enakopravni?

Prvi naslov Komu mar za prizadete ljudi milo rečeno zveni obupno. Na žalost niti vsebina ni mnogo boljša. Sporočilo knjige naj bi sicer bilo, da bi nam vsem moralo biti mar za prizadete ljudi, zanimivo pa je, koga vse knjiga uvršča med 'prizadete'. Med drugim tako med takšne ljudi uvršča: otroke s prekomerno telesno težo, otroke, ki vdihavajo barvo, alkoholike, športnike in čudežne otroke (ker se lahko v tem svetu počutijo zelo osamljene). Knjiga je sicer hotela povedati, da smo vsi drugačni, vendar kljub temu enakopravni in da nestrpnost škodi vsem. Žal je dosegla ravno nasprotni učinek.

Komu je pravzaprav namenjena knjiga Ko moj očka vsaj ne bi toliko pil? Zdi se skoraj neverjetno, da bi očka alkoholik takšno knjigo kupil svojim otrokom in še manj verjetno, da bi jim jo prebirala žena človeka, ki svoje vsakdanje skrbi utaplja v pijači. Najverjetneje je bila knjiga napisana za otroke iz urejenih družin. Pomagala naj bi jim spoznati, da se na svetu ne cedita samo med in mleko in da so tudi starši lahko slabi ljudje. Žal pa se avtorica knjige očitno ni zavedala, da 150 besed in dvanajst vodenih barv ne more rešiti vseh težav tega sveta.

Še ena knjiga, ki naj bi otrokom pomagala spoznati in razumeti težave njihovih staršev se imenuje Moja mamica se včasih razjezi. Naslov sicer ne zveni tako tragično in vsi dobro vemo, da je to res in da ne moremo biti vedno samo dobre volje, vendar je sporočilo knjige drugačno. Knjiga namreč govori o materi samohranilki, ki ima bipolarno motnjo (manična depresija) – tako je včasih naravnost angelska, drugič se spremeni v pravo pošast. Knjiga naj bi otrokom pokazala, da niso krivi, če njihov starš trpi za duševno boleznijo in da se po pomoč vedno lahko obrnejo na sorodnike ali prijatelje. Žal jim pove samo to, da se lahko njihovi starši vsak trenutek in kjerkoli spremenijo iz njihovih najboljših prijateljev v njihove najhujše sovražnike.

Preprodajalcem je lepo ...

Ideja, ki jo predstavlja otroška knjiga Hiša, ki jo je zgradil kokain, je sicer pohvalna. Otroci naj bi z njeno pomočjo spoznali, kako kruto je življenje vseh, ki jemljejo mamila. Tako naj bi se že v mladih letih naučili, kako slabe so droge zanje. Vendar spoznajo tudi, da preprodajalci prepovedanih substanc živijo v lepih velikih vilah, medtem ko pošteni kmetje za slabo plačilo životarijo na poljih. Knjiga tako otroke nauči le, da se poštenost ne izplača.

Še ena knjiga, ki se ukvarja z isto tematiko, vendar je problematična iz drugega vidika, je knjiga z naslovom Poredna kobila Latawnja se nauči drogam reči 'ne'. Po naslovu sodeč s knjigo ni nič narobe, vsebina pa je nekaj povsem drugega. Otroke uči, da so beli konji vedno preprodajalci, črni pa se drogirajo. Beli konji lahko živijo povsem brezskrbno, črni pa tudi že vedo, da so 'poredni odvisniki od drog'. Je sploh vredno še kaj dodati ob tako nedvoumnem sporočilu?

Še nesporna zmagovalka …

Prvo mesto med grotesknimi otroškimi knjigami si je prislužila knjiga Alfijev dom. Alfie je malček, ki ga zlorablja stric. Starša pa mu seveda ne verjameta in se nanj zato ne ozirata, saj imata že sama dovolj težav. Kljub vsem grozotam, ki jih je moral preživeti Alfie, je očitno od vsega najbolj pomembno svetovalčevo zagotovilo, da spolna zloraba še ne pomeni, da si oziroma postaneš homoseksualec. To reši vse. 16 strani slabih izkušenj se tako razreši z enim samim pogovorom, stric se Alfiju opraviči, starša se pobotata. Alfie seveda ugotovi, da ni gej. Juhej! Težava rešena. Avtorji knjige si verjetno niso preveč razbijali glav s tem, kaj naj bi ta knjiga sporočala našim najmlajšim.

Kakšne pa so vaše izkušnje s knjigami za otroke? Se vam kdaj zgodi, da ob prebranem ostanete brez besed ali pa vaš malček namesto, da bi mirno zaspal, plane v jok?